sreda, 8. april 2015

presenečenj pa kar ni konec..

hjam. didi in dorči imata nov krog vročine. didi ga je zaključila predvčerajšnjim, dorči pa trenutno fajta viruse. energična kot je, jih fajta dobro oz zelo dobro.

posledično mora iti na zrak vsaj didi. in greva popoldne, ko pridejo domov oče, da prevzamejo krmilo našega gospodinjstva. včeraj sva tako doživeli (vsaj jaz) konkretno in včeraj opisano motnjo na peči.

danes sva šli do slapu savica. pot ima, tako kot včerajšnja na peč, takisto odlično zavetje pred severnikom. ko prestopiva tistih 536, 574 ali 528 stopnic - nekdanja vodniška kariera, točne številke se žal ne spomnim - pa zagledava TOLE:
 
moja motorola

slapu ni bilo! razen tistega majhnega, stranskega curka. 

uf. 

tja gor sem gnala ogromno avtobusov. res ogromno. pa se česa takšnega ne spomnim. v hudi poletni suši voda je padala tja dol. droban slapek, a je bil. 

tole danes pa res, svašta

potem začnem razmišljat. kako? saj se sneg pri +10 ja topi. nič jasno. kje je voda? razmišljam... nič pametnega mi ne kapne. z mojim znanjem o visokogorskem krasu pridem edinole do zaključka, da voda teče nekam drugam. vsaj začasno...  tisti, ki se smejete, to se dogaja. recimo že pri nas na krasu - enkrat v jadransko, drugič v črnomorsko povodje, dejansko pa tam zavisi od količine vode oz letnega časa.... a kam zdaj tale triglavska reka teče? do retinence res ne more priti, saj je že lep čas zelo toplo. vetru navkljub obstaja ogromno zatišnih leg, kamor sonce krepko žge. skratka, nič jasno. 

greva nazaj. vida vsa navdušena štepa stopnice. nekega razočaranja z njene strani ni. itak je bil oni mali - njej še vedno velik - slapek. torej je mami vendarle imela prav, ko je filozofirala o ogromnem slapu, ki prši vse naokrog... 

meni pa še vedno ni jasno...

in glej, navzgor kot gams pripiči jaka ž. domačin iz ukanca. logično mu takoj zastavim vprašanje - zakaj? kako?

njegov odgovor: ja, zanimivo, vem ja. nekje dvakrat letno se to zgodi, za dva tedna. 

odvrnem: res zanimivo. dejansko izjemno. še nikoli videla...

bohinjski misterij? ob priliki moram povprašati spoštovanega kolega, dr. jurija kunaverja. poosebljena geomorfologija oz zelo srčen geomorfolog, s poudarkom na krasoslovju. sin pavelna kunaverja, sivega volka.

a kmalu gremo ponovno štet stopnice. do takrat upam, bo slap spet zagnan oz prižgan:



prižgan nekako takole
OB photo






Ni komentarjev:

Objavite komentar