po službeni dolžnosti sem nekega dne spoznala tudi našega predsednika ks, g. pavla zalokarja. super predsednik, za staro fužino mu je res mar. dostikrat imava tudi izvenslužbene debate, zadnjič me je ena nasmejala do solz.
dejstvo je, da domačini, ki živijo blizu gora, običajno ne zahajajo v gore iz užitka. predvsem starejši ne. izguba časa... zelo razumljivo, če upoštevate, da jim je gozd in gorski svet dajal (nekaterim še daje) trdo pridelan kruh. med takšen, trd kruh, sodi tudi delo na planinah.
ne bom pametovala o planšarjih in majericah, rajši eno zabavno. povedal jo je pavel.
že 47 let me ni bilo v planini (pavel je v zlatih 50., op. a.). kot mulcu so se mi planine zagravžale. običajno smo bili otroci gor med samimi starejšimi ženskami. grozno! seveda so se tudi skregale med sabo! nekega dne so se vse napičile proti kuharjevemu micku. bil je tako hud, da je naslednji dan ločeno gnal na pašo. takrat je bil običaj, da so majerice zjutraj, za srečno vrnitev živine, ob poti na pašo molile zdravo marijo. ene so molile naprej, druge odgovarjale.
no, in mick je šel sam. s prijateljem naju je zanimalo, kako bo sedaj molil, kdo bo odgovarjal ipd. šla sva za njo, ga dohitela in se skrila nekam ob pot. in je molil: zdrava marija milosti polna... ko je prišel do svete marije, se ni ustavil, samo spremenil ton govora na moško višino in nadaljeval.
:)))
fanta sta pa vseeno morala skregano situacijo še malo podžgati. metala sta ji kamenčke. eden jo je seveda zadel.
sveta marija, mati božja !!?$$%%&&#!! prosi za nas...
tako grdih kletvic pa res ne morem zabeležit v družinski blog.
:)))
ja, v planin' je bilo simpatičnih situacij. tako je bilo trdo delo vsaj malo mehkejše...
do te debate smo s pavelnom prišli zavoljo fantastičnih fotografij, ki so jih v bohinjskih/fužnarskih planinah v 70' in 80' posneli lubadarji. več o fotografijah nekoč kmalu. načrtovano je, da bodo krasno cukrast del nastajajočega TNP centra v stari fužini. na njih je seveda tudi (žal že pokojna) kuharjeva micka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar