nedelja, 25. september 2011

pohajkovanje v 3

ali
previjanje je mati iznajdljivosti
ali
kje smo menjali plenice 2011




vidina ritka je po mojem mnenju videla več sveta kot vida!

v arhiv previjanj gredo sledeče septembrske izkušnje:

najbolj razgledna: zraven dr. juliusa kugyja, z razgledom na jalovec in zadnjo trento

najbolj nujna: tik pred začetkom svete maše s krstom v zakristiji cerkve sv. Martina v Srednji vasi

najbolj zvezdniška: v gostilni kunstelj v radovljici, v neposredni bližini mize, kjer se je mastil drago jančar

najbolj simpatična: na otoku šobčevega bajerja, med račkami

najbolj praktična: na piknik mizi v lepeni

najbolj udobna: na divanu gostišča jazbec v/na idrskem

najbolj nevarna: na uskovniškem pašniku, ko nenadoma okoli smreke pridirjata dva razigrana bikca

kaj bo šele na morju!?

sobota, 24. september 2011

drevo vidinega življenja - otrok, mati, oče (3)

veselja kot listja

bomo zasadili letošnjo jesen. kolebamo med češnjo in jerebiko.

da bo ati sit in mami cela,
ptiči zadovoljni in gostje posladkani,
bomo med krte in čebele postavili obe.

postavili obe,
da bo leto 2011 dostojno pomnjeno,
kdaj smo prvič
previjali,
crkljali,
presneto manj spali
in se ob vragolijah v nedogled smejali.....

grem zdaj spat, sanjat piknik pod drevesom.

nove oblike življenja - otrok, mati, oče (2)

na začetku velikega

potem je pa še nekaj drugega. izkustvo ljubezni na nov način.

odnos otrok-mati, otrok-oče, mati-oče.

otrok - oče bom pustila ob strani. o tem lahko povprašate b-ja in ostale ponosne očije, atije, ...

otrok-mati oz. mati-otrok je nekaj supersoničnega. ne verjamem, da obstaja močnejša, trdnejša in dolgotrajnejša ljubezen, ki (bohnedaj) lahko meji že na prehudo ljubezen, kot je ljubezen matere do otroka. ko se je vida rodila, mi je postalo jasno, zakaj je za vsakega starša njegov otrok najlepši. ker enostavno je najlepši, najdragocenejši.

vsako jutro, ko se z malo palčico zbudiva, se zavem, da bom dan v največji možni meri posvetila njej.

in težko je verjeti, da imaš lahko drugega, tretjega, ... otroka tako rad, kot prvega, ker se mi že ta ljubezen zdi izven-zemeljska.

čeprav sem (vsaj enkrat na dan :)) še vedno kapitalno zatrapana v mojega soproga, je ljubezen do naše male bjuti drugačna.

predvsem je brez kakršnegakoli kompliciranja brezpogojna.

odnos žena-mož pa z otrokom dobi še en nov pomen - mati-oče. (zaenkrat) sva najpomembnejši osebi v vidinem življenju, z za naju (zaenkrat) najpomembnejšo nalogo na svetu - pomagati vidi odkrivati, spoznavati, doživljati, razumeti življenje.

še naša enkratna izkušnja - otrok, mati, oče (1)

še eno enkratno jutro

materinstvo te spremeni. nedvomno. spremeni te v močnejšo, bolj skrbno in bolj zrelo osebo. spremeni mater in očeta.
te dni (predvsem ponoči, ko naša full house spi, jaz imam pa prvo ornk dozo spanja mimo) se mi po glavi pretakajo misli, ki si zaslužijo objavo.

pred časom mi je jure pripovedoval sledeče:

z znancem sva govorila o otrocih, o potomcih. z ženo sta imela težave ob poskusu zanositve, zato sta se odločila za umetno oploditev. danes uživata dneve s prestolonaslednikom... in sta sledečega mnenja: ta najin otrok, eden in edini, nama je prinesel toliko veselja, kot nobena stvar, nobena oseba do sedaj. dobesedno smilijo se nama ljudje, ki si ne želijo otrok.

resnično. dokler nimaš svojih otrok, ne dojameš veličine te skrivnosti, tega čudeža, da se lahko imenuješ starš. da imaš nalogo vzgojiti ga v zadovoljnega zemljana, da imaš dolžnost njegovo življenje voditi v življenje odrasle, zrele osebe.

in tudi sama sem mnenja, da tisti, ki načrtno zavračajo idejo imeti otroka, zamujajo veliko. 
takisto tisti, ki idejo imeti otroka v življenje pripeljejo brez načrta, zamujajo - celo škodujejo, veliko.

Children are a gift from God to parents. There are both privileges and responsibilities resulting from this gift. Gen. 48:9; Psa. 127:3; Isa. 8:18

petek, 16. september 2011

zaposlen oče, prostega časa nekam polna mati, prazničen otrok, dobrodošla jesen 2011

ko smo dopolnili 90 dni

moj cenjeni in nadvse dragi mož dela v turizmu. da je turizem fun&heavy vemo tisti, ki smo delali v turizmu. da ti turisti dajo mnogo energije, a istočasno 0 prostega časa v sezoni, je dejstvo.

2 prosta dneva na mesec, toliko da ju prespiš in se naspiš...

tako nekako je izpadel boštjanov avgust, do pred časa tudi september. no ja, z neko razliko. ni se naspal, običajno je nekje sredi noči, po vidini nočni malici, krenil navkreber in delal posnetkeposnetkeposnetke, zmrzoval in drgetal skupaj s soncem, nergal nad nepredviljivim in ne-ravno idealnim plesom oblakov ter zajtrkoval z mano, po vidinem dopoldanskem povratku v sanje..

in čas, da posnetki pridejo na blog, še ni napočil... kljub vztrajnemu priganjanju (žene vemo, kako se temu streže...) jih še ni...zato tudi objave še nekje dremajo...  

da nas, na redkih objavah, zasujem s pepelom...

mati te dni uživa. hči je, po dopolnjenem tretjem mesecu, napeljana na nov, svež, relativno predvidljiv sistem spanja, igranja, hranjenja, med tremi prednjači spanje. zato imam kar naenkrat dovolj časa za zajtrkovanje, kuhanje kosila, obešanje in zlaganje perila, zalivanje balkonskega cvetja, kopanje v jezeru (!!), pletje vrta (!!!!) in za ostala drobna gospodinjsko-zabavna opravila. v bližnji prihodnosti se obetajo celo družbeno-koristne dejavnosti.

vida pa odkriva svet. še dobro, da ima ušesa, drugače bi usta lezla nekam nad tilnik in še kako koristno, da na vsake toliko časa pomežikne, saj očke delajo 100/uro. roke in noge so v pogonu ves čas budnega stanja, najljubši položaj pa je tisti, ki ponuja nekaj novega mali glavici. 

v nedeljo bo krščena, 
naj dogodek mine slovesno, 
zvoka joka polno, 
radosti sevajoče 
in zvečer utrujenosti v nebo glasno vpijoče... 
kot se za zdrave trimesečnike spodobi.