četrtek, 26. november 2009

novembrsko nebo na jasno jutro


ko se sorica zbuja, miklavž pomežikne, 
ohladi piškote, zazeha, v svoji cerkvici zadrema 
je fotografom všečno, velikokrat fotogenično, sem pa tja, zelo.
zvestim asistentom, v ranem temnem jutru včasih tudi sostezosledcem je tudi povšeči. vzhod je šele nekje po sedmi, ni potrebno vstati skupaj s tistimi v moskvi. 

kljub temu boštjan v teh dneh večino podvigov opravi sam :P kriva je seveda moja služba.

tole sem prejšnji petek dobila na mail, nekje v času malice. definitivno moment, ki ti polepša že tako običajno lep petek.


nebo zlata,
morje mehkobe,
jutro nežnosti, 

how the west was lost

ali kako naj vam prodamo modrino neba?


rocky mountains
fotografiral ansel adams, 1938

v marcu jo pičiva, kot že omenjeno, na wildwildwest.
že sedaj se izobražujemo v to smer.



valley of fire,  
nobenega  domačina tod naokoli danes, 
v bližini so sredi puščave zrasle 
megalomanske betonsko zelene livade - las vegas 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    


zadnjič, v oktobru, je jera poslušala glasbo, ki se mi je zdela kot nalašč za tai chi. how the west was lost, je rekla. da sodi v to kategorijo.
ne bodi ga lena, najdem dokumentarce na to temo.

priporočam. tragično, poučno.

za en hiter overview pa ta dva fanta - z njunimi fotkami lahko zaplujete v preteklost zahodno od velikih prerij.
edward s. curtis
predhodnika jaka čopa 

neizbežno dejstvo dokumentarcev je, da je staroselce bela kultura, le nekaj desetletij po 1492, zdesetkala. njihove predkolumbovske statistike so različne, od 1,5-10 milijonov. v kratkem jih je bilo le 10% prvotnega števila.... bizoni so bili s prvotnih nekaj milijonov iztrebljeni. da ti to uspe, si lahko samo človek.

"the only good indian is dead indian" je bil moto, ki je nagrajeval, prinašal denarje, čine, položaj.


canyon de chelly, sveti kraj plemena navajo. 
oskrunjen, domačini iztrebljeni.
fotografiral e. curtis, 1904

zato, ko gledate dokumentarec, potrebujete dobro voljo...


somrak groze se je dogajal 
na prerijah, stepah, v gorah, gozdovih, ...
danes taaaakooooo bogate Amerike

primerljivo s krvavo slovensko zemljo? menda res. 
človeško življenje nima cene. je pa žal res, da je bilo v danes ameriki takrat domačinov na milijone. navajo, cheyenne, seminole, apači, siouxi, iroquoise, cherokee, lakota, dakota, modoc, ute,..vsi s svojo žalostno zgodbo: siti boja, utrujeni, solzni, ubiti, sestradani, nezaželeni, na svoji dolga stoletja sveti zemlji.
danes jih je 1% celotnega prebivalstva. pred 500 leti bi današnje celotno prebivalstvo lahko preštel malodane na prste ene roke.

 

ponedeljek, 16. november 2009

za človeka gre!



vidimokušamovonjamotipamoslišimo jo. 
bravo za človeka! bravo za vse!
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    

za človeka gre! je bilo življenjsko vodilo filozofa, psihologa, teologa,.. dr. antona trstenjaka. v današnji poplavi vsega mogočega njegove knjige, besede, pridejo prav.

in ta človek naj se veseli, da je človek!

iz knjige človek samemu sebi, mohorjeva družba, 1971:


vsi imamo v sebi avtomatsko napravo, ki nas krmari in usmerja v uporabi in izbiri sredstev pravemu cilju naproti. 
in tu tiči naša čudna kratkovidnost, omejenost, ki je v svojevrstni nedoslednosti, da se te svoje, po naravi dane naprave ne znamo prav posluževati; da znamo ravnati z neštetimi stroji in napravami, samo z lastnimi možgani in mislimi ne znamo prav; da verujemo v nezmotljivost...teh umetnih naprav, čeprav so učinek naših pomanjkljivih možganov in zmotljivih misli, ...


če bi se človek bolj zavedal te samokrmilne in samousmerjevalne moči svojih možganov z živčnim ustrojem,....bi si v marsičem lahko sam sproti svetoval in se sam usmerjal, bolj zaupal v svojo lastno pamet, ne bil malodušen in bi ne imel čuta manjvrednosti.

konec citata

spoznavam, občudujem, spoštujem je vodilo našega središča. 

še eno življenjsko vodilo, življenjska priložnost. biti človek in skupaj s sočlovekom tipati, gledati, občudovati, okušati, vonjati, poslušati, iskati, spoznavati, dojemati, spoštovati.


 neskončno iskanje
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   



navidezna mirnost novembra s toplega jezerskega dna na mrzlo površje potegne čudomorsko stvari, filozofiranja, hranil, preletov misli, idej,... vse do decembra!

 

november rain


november


hvala g'n'r za ta lep komad, vsak november se spomnim nanj, čeprav poslušam ga skoraj-da-nikoli. november se večini ljudi zdi otožen, dolgočasen, malo-da-ne zatežen.
vsaj meni se je, še nekaj let nazaj, ko dejansko novembra ni bilo kaj veliko uporabnih stvari početi - smo mislili takrat...
z leti mi je november vse ljubši. je eden redkih mesecev, če ne celo edini, ko svetovno vesolje, recimo temu, počiva. 




brezmejno morje miru  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    


skoraj vsak drug mesec se nekaj dogaja - sneži, pritiska polarni mraz, požene trava, postane toplo, vzceti, nabrekne, poči, ozeleni, začne nažigat, buhti, puhti, treska, obrodi, porjavi in porumeni, odpade... novembra se pa dogaja malo oz. nič (oprostite biologi, moje znanje spremljanja narave seže do ... SEM).


grmečica, deep deep down in november
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   


spanje, branje, poležavanje, meditiranje ob glasbi ali tai chi-ju, šelestenje listja pod nogami, stegovanje čez most v korita mostnice, slonenje na pomolu bohinjskega jezera, zavijanje v meglo, kopanje v brezmejni tišini in vesoljskem miru bohinjskega jezera so (ne)drobne radosti, ki jih imam rada.

tako kot spodnjo novembrsko fotografijo. eno boštjanovih začetniških, kljub temu objavljenih :), a meni tako zelo ljubih... 



seeing our breath, how warm it felt
out in that freezing weather, 

i'll forever remember, that November 
(c. underwood)
  
lep mesec. naj traja, vsaj še dva tedna.





četrtek, 5. november 2009

go cyber or die


od silikonskega čipa nekje v dolini,
do funny tweetieja nekje pod triglavom 

te dni je v službi veliko novega, odkritega, pa tudi smeha, duhovitosti in nenazadnje čudenja v kontekstu sodobnega virtualnega sveta. nobeden izmed nas, v kolektivu, ni blazen privrženec facebook, myspace, tweeter, prezi, friendfeed, dopplr, bit.ly in drugih supersoničnih aplikacij, ampak dolžnost je dolžnost. poglabljamo se v svet sodobne (predvsem najstniške in tiste nadnajstniške) generacije, za katero velja, da ne eksistiraš, če nisi (vsaj) nekje "logged in".  

že dalj časa nam je jasno, da je center potrebno vzpostaviti tudi v virtualnem svetu, a kje dobiti vodnika? kje smerokaze? zahvala v tem tednu gre (sicer verjetno ne zelo poznanemu) andreju n., čigar modrovanja o uporabnosti, izkoriščanju in zgolj brskanju po svetovnem spletu je od nekod privlekla jera. čudo stvari lahko objaviš, sporočiš, supermoderno oblikuješ, posreduješ na 1000 in 1 konec sveta. mogoče nas je najbolj (pozitivno) presenetila stran www.prezi.com 
če potrebujete aplikacijo za izdelovanje projekcij, welcome, do the logging :P 


tudi stare internetne mačke, kot JE recimo naš letnik, kot JE naša generacija, lahko še kam potegne. skype in blog to je bila prva stopnja, naslednja najstniški fb, ms, tw (zgolj poslovno, da ne bo pomote)...uporabniška stopnja je prezijeva

ko bodo zadeve vzpostavljene, brez skrbi, bodo linki posejani na blogu, na dnevni bazi (če bo dan kot enota še obstajal).



do kam? 


do konca časa in čisto nič naprej, da bomo v času, v koraku z njim, da bomo in.

 
 kajti, če padeš dol, tako mislijo in govorijo nekateri, 
si lahko 123 izgubljen... 


nedelja, 1. november 2009

ecce, quomodo moritur iustus



bivati v miru svojega spomina  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   

november je najbolj miren mesec od vseh. začne se pa mogočno, mogočno mirno.
moj prvi november je vsako leto poseben dan. lahko se enači, če jih ne celo prekaša, z božičem, prvim januarjem ali veliko nočjo. ob božiču je ozračje ponavadi mirno, družinsko, vse počiva, vsa narava, živelj, vse. vendar je slovesno. počivajoče slovesno. na prvi januar je, tako kot je nekoč rekel tone pavček (če se ne motim), tako lepo. da takšen bi moral biti vsak dan v letu. umirjen, miren. velika noč je vesela. dobra volja in vonj po slasticah je vse naokoli, all over.

prvi november pa je mogočno slovesen. veličasten, magičen dan.

ne posebej posrečeno je "podrugivojni" obveljavljeno ime dan mrtvih. ni to dan mrtvih. v osnovi, vedno, že pri poganih, je bil to dan veselja in proslavljanja, dan srečanja z vsemi tistimi, ki jih ni več med nami. dan nekakšne pozitivne magije. ko se duše tistih, ki so že umrli - znancev, svetnikov, velikih žena, mož, združijo z zemljani. noč čarovnic, imenovan nekoč. vseh svetnikov, kasneje. žal skomercializiran danes, vendar če želiš, če se pripraviš, ga ni težko preživeti v vsej njegovi globini.


eden izmed najlepših prvonovembrskih prepletov besed je  
četudi bo mrtev, bo živel
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ 


skozi stoletja pomen teh besed odzvanja, pleza, skriva, počiva, se pretaka po glavah ljudi.

v letošnjem letu smo z zborom, prav za današnji dan, naštudirali gallusa. našega prvega. z njegovo znano, polt oblijajočo ecce, quomodo moritur iustus 

tukaj priporočam v poslušanje. 

ecce, quomodo moritur iustus et nemo percipit corde.
viri iusti toluntur et nemo considerat.
a facie iniquitatis, sublatus est iustus. 
et erit in pace, memoria eius.
in pace, factus est locus eius et in sion habitatio eius
et erit in pace, memoria eius.

glejte, kako umira pravični in nikomur se ne zgane srce.
pravični možje so usmrčeni in nihče ne premišljuje.
izpred obličja krivičnih dejanj je povzdignjen pravični.
in bival bo v miru svojega spomina.
resnično, v miru je njegovo mesto in na sionu njegovo prebivališče.
in bival bo v miru svojega spomina. 

hvala vsem pevcem za potrpežljivost. skladba nikakor ni mačji kašelj ali mišji repek.


v miru je njegovo mesto 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

prvi november je tako še veličastnejši.