sobota, 29. december 2012

ruth



Vzpon
Janez Menart

Vrh gore snežnobel kipi v nebo.
Meglica tik pod njim je diadem.
Za mano, pod višavjem, koder grem,
vse bolj se manjša vse, kar zre oko.

Prav tam v daljavi, v zvitih jarkih rek
že vse medli od senc in od meglic;
brezšumno je in moj zategli klic,
vse bolj zgubljen, ne vrne se v odjek.

In misel, ki počije tam in tod,
vse bolj medlo spominja se oblik
in zvokov sredi daljnih lis in pik,
ki ve, da skoznje me je vedla pot.

In vse, kar je prešlo kot brez sledu,
je zame vse bolj mrtvo, brez moči:
res je še tam, a le kot del poti
in le predhodje tega, da sem tu.

Kar pa res šteje, je ta slani znoj
in kamen, ki spotaknem se nad njim,
in lilast cvet, ki vanj se zastrmim,
in pa morda ta gora pred menoj.

Ta gora, ki sem si jo vzel za cilj,
ki vrh vse bolj zastira ji oblak,
ki vzpon tja k njej mi že šibi korak
in srka kri iz prenapetih žil,

ker to kar je za mano, me uči,
da pot, ki zdaj jo hodim, že čez čas
dobila bo nem, omrtvel izraz
kot vse, kar daleč spodaj že leži;

ker vem, da vrh, četudi stopim nanj,
rodil bo srečo le za kratek hip,
saj ko se v žilah umiri utrip,
bo s koncem hoje tudi konec sanj;

saj tam nad vrhom je le še nebo,
jaz pa pod njim obstal bom ves težak -
kako naj višje stopi mi korak,
ko pade noč in zvezde se prižgo?

Vrh gore je bel kažipot očem
In jasen dan žari od vsepovsod
in sreča je, da je pred mano pot,
in to da vem, da slast je v tem, da grem.

***

In gre, med zvezde.

***

Že dva dni živim na pol. 
S polovico možganov mislim na Ruth.
Neverjetno.
Kako zelo se me je dotaknila smrt ženske, ki sem jo poznala zgolj preko neta,
v živo videla parkrat.
S svojo energijo bo svet spreminjala tudi v prihodnje....

Kot je zapisal njen mož: 
bolje biti 50 let mlad, 
kot 30 let star.

Naj počiva v miru.

nedelja, 23. december 2012

tako lepo je na sveti večer...

je pred desetletji napisal karel mauser.


za našo družinico je letos, 
brez medicinskih križev in težav,
prehladi so zanemarljiva nadloga,
lepo vsak dan znova, 
saj se vsak dan nekaj lepega zgodi!

začelo se je z adventnimi svečkami.
nato je prišel miklavž.
in sneženi mož!
še en miklavž v vrctu.
pa potem s piškoti.
krst ptičje hišice.
pa fotkanje z začasnimi jaslicami.
kar naenkrat porast lučk vsepovsod!
povečana frekvenca prepevanja pesmic.
buckanja in božanja v vrtcu.
venček na vratih.
lučke na balkonu.
lučka brlivka miru iz betlehema.
darilca. darilca. darilca.
nanizane čestitke tam ob oknu.
in
jutri veliki finale:

jaslice pa smrekca.

dogaja!!! 

takšne fletne stvari naj se med božičnimi prazniki,
pa v novem letu,
dogajajo tudi vam.

srečno!


četrtek, 6. december 2012

miklavž

hvala za solze smeha do trebuha....

danes smo obdarovali ta ljubljene pa ta najrajše.

sodelavka mojca ima pa po vrhu jutri še rojstni dan.

pri nas (med babami) je navada, da praznovalki za to priložnost podarimo malenkost. in smo mojci (v bistvu sta ga ana pa alenka) zrihtale bon za ikeo, ker punca pač rabi zavese.

in do solz me je nasmejalo tole posvetilo:

pa rečte, da nista fajn spisali!!

torek, 4. december 2012

december je

"kwa na teli fotki tko mem seka!?!?"


fajn umirjen mesec, če si ga narediš fajn.
za mene je fajn:
če si veliko doma,
če z vido nonstop prižigaš (in normalno, pihaš) prvo svečko na adventnem venčku,
če skozi okno kar naprej mahaš sneženemu možu,
če dobro ješ (vsaj najmanjši), pa obožuješ jabolko za malico na dan (usta do ušes),
pa,
če začneš s peko piškotov.

darila za družinske praznike so pri nas vezana na pekač in pečico oz. izhajajo iz nje. večinoma
in potem debate izpadejo takole:

bratova žena:
boštjan, tole je pa super! kakšen nadev je to?
sestra:
mmmm, kakšen izvrsten tiramisu!! boštjan, to moraš dati recept.
naša mami:
ja boštjan, tole je pa res dobro...

njegovi ga ne hvalita preveč, saj sta že navajeni.
brez šale, tudi mojim prijateljicam sem že posredovala kakšne sestavine iz njegovih seznamov.
skratka, pri nas je peka moška domena.

Z IZJEMO

decembrskih piškotov.
takrat se aktiviram jaz.

miklavž že peče. ste ga videli danes zjutraj?
bombastično je pekel. in popoldne še s štaubcukrom potresel.

če so le razmere, dasiravno ne bombastične, jih pečem tudi jaz. nekje 4-6 vrst. prvič in zadnjič v celem letu.

lansko leto je bila bolj žalost, saj smo bili kar naprej v SBJ. letos bo, upajmo, bolje.

moji prvi letošnji so, kokosovi, primerni za vido in za mojo sodelavko alenko. ne vsebujejo kapljice mleka v kakršnikoli obliki in kapljice jajca v kakršnikoli obliki.

skratka, december je fajn, če si ga fajn narediš. eni tako, drugi drugače. meni je super mesec.