ponedeljek, 28. december 2009

mother earth



bohinjski zlatorogov otok 

Birds and butterflies
Rivers and mountains she creates
But you'll never know
The next move she'll make
You can try
But it is useless to ask why
Cannot control her
She goes her own way


piše v besedilu nizozemskih within temptation.

ena takšnih poti se je naravi dogajala v petek. že cel teden je bil dokaj sumničav. iz tistih idiličnih minusdeset smo prišli na plusdeset. da je bilo dvakrat topleje, to za stopinje ne gre. je bilo pa definitivno občutno topleje. v petek zjutraj je bil prisoten skoraj občutek soparice. nekaj podobnega, kot če v tropski državi izstopiš iz aviona. 


skratka, nagravžno, za letni čas okoli 25.12.


povprečna letna količina padavin v slo je cca 1500 mm, odvisno kje ste. območje kanina, komne, krna,...naraste tudi do 3000, celo do 3500, 4000. rekord ima breginjski kot, 4600 mm (1961. leta). lahko pa je povprečna količina tudi pod 1000, recimo kje na vzhodu,... rekord za najbolj suh konec slo ima vučja gomila (prekmurje), cca 500 mm. presoja, ali je 300 mm veliko (kolikor na nekaterih območjih dežja padlo pretekle dni), je vaša.

pogoji preteklega tedna so bili  za nastanek poplav naravnost idealni:
snežna podlaga, ki je postala vodna postelja in tako samo še dodala svoj del v padavinski december
odsotnost rastlinske podlage, ki v poletnem času celo zadevo lepo zavira in dela v prid človeku (tudi ta...)
ciklon, ki se je odločil, da pogleda, kaj dogaja v zahodni sloveniji. noben drug tip padavin (glede na nastanek) ni tako obilno bogat, vodnat, vztrajen, ....

pa verjetno še kaj...she goes her own way...

prof. dr. karel natek je pri geografiji naravnih nesreč večkrat rekel, da so tovrstni dogodki za naravo popolnoma naravni. če je zraven vpleten še človek, jim rečemo katastrofa (marsikdaj po krivdi nepremišljenega človekovega dejanja).


padavine so eden glavnih vremenskih fenomenov povsod po svetu. britancu, rusu, špancu, pa še komu se zdi 3000 mm ogromno. spe drugim nekaj podpovprečenga. se spomnite z ure zemljepisa v osnovni šoli kraja čarapunji v indiji? najbolj namočen kraj na svetu sploh? cherrapunji prejme letno preko 11000 mm, v povprečju. rekord je čez 26000 v enem letu. najbolj moker mesec pa je prejel preko 9000 mm. to so pa verjetno idealni pogoji za riž...


naslednja padavina pri nas naj bo sneg. v zmernih količinah...


dodajam še boštjanovo sobotno fotoreportažo, dan potem.


kamp bo ornk poriban
 OB http://ob-photo.jalbum.net/OB



kjer se čolni počutijo kot doma
 OB http://ob-photo.jalbum.net/OB
 


ukanc, v koncu, že skoraj v kraljestvu povodnega moža
 OB http://ob-photo.jalbum.net/OB
 
dan pred tem, na mokro mokri božični petek, ni kaj dosti fotografiral. iz bohinjskih kleti je reševal krompir in čebulo, peči in gorilce, pustolovske domače živali in vodi iskal pot na prosto......da se je zlivala po soteski proti bledu kot  ledeniški veletok ob koncu ledene dobe...takšnega prizora, v vsej svoji mogočnosti, ne vidiš vsak dan...

četrtek, 24. december 2009

božič v pesmi


 na sveti večer 
pevci imamo radi božične pesmi.
da so jim najljubše, jih trdi veliko.
lepo gredo v uho in do srca sežejo. nekatere božajo z božično milino, nekatere radujejo s pastirji, nekatere sanjajo z migljajočimi zvezdicami, nekatere pa poslušajo in v ritem zibajo s tistim simpatičnim, 6/8 taktom.
delček te velike zakladnice pišem tu spodaj.

mirabile mysterium, to čudežno skrivnost, je v pesem zložil davno tega gallus.
pred 500 leti, s trubarjem, so peli te dan je usega veseja. slovenski melos se je skozi leta prepletal in napletel v celotno melodijo. tako lepo je to trilogijo za današnje dni harmoniziral pavle merku.
najljubša najmlajšim je živahna glej zvezdice božje, migljajo lepo.
svetovno znana, za moje pojme najboljše doneča v kakšni veliki katedrali, z velikim simfoničnim orkestrom, hitite kristjani.
s tako ljubko vpletenim, skozi generacije grajenim gorenjskim narečjem, da kako jožef in marija prosta za jerperge/po moje prenočišče? in kako je jožef stesal zibuko s puntako/vrsta sekire,...poživijo narodne.


za v posluh pa link na ruskega mojstra sergeja rahmanina, na pesem bogoroditse djevo. če zapreš oči, če se premakneš v sibirski mraz (kje si?)... lahko začutiš rusko sapo na licu. pravoslavna pesem, tukaj sicer v izvedbi poljakov. nisem čist zih, po moje ni božična, je pa vseeno čudovita za nocojšnji večer.  

sergej rahmaninov, bogoroditse djevo  

lepo poslušanje in lepe praznike...




 

ponedeljek, 21. december 2009

sibirski anticiklon, welcome


včeraj je bila tako lepa nedelja......

zimski dan z veliko začetnico. sneg, mraz, sonce, pa še nedelja. kaj več si človek še lahko želi?
prasketanje v šporgetu, volneni štunfi, topel čaj, decembrski filing za oknom, piškoti, čisto sveža potpuri skledica na mizi, svečka...božični kič, resnično.

čez dan sva šla malo na sonce, do jezera. tako fantastično je v teh dneh, ko je tako mraz, da se iz jezera dvigajo meglice non-stop, ko nastaja puhteča megla....

dr. vrhovec, pokojni prof. meteorologije, nam je o sibirskem anticiklonu nad nami na faksu razlagal nekako takole:

močno se ohladi. prihod te hladne mase spremljajo manjše padavine. v V polovici slovenije, vse do dinarske pregrade, je oblačno in vetrovno z vzhodnikom. zgornja meja oblačnosti je ponavadi med 2000 in 2500 m, tako da nad oblake gledajo le najvišji vrhovi julijskih alp. na Z strani alpske pregrade je običajno jasno, na krasu, na vipavskem in ob obali več dni piha zmerna burja. po ustalitvi SC se nadaljuje hladno vreme. tudi drugod po sloveniji se postopno zjasni, zrak je suh, megle po kotlinah prvih nekaj dni ni in nočne ohladitve so pozimi zelo izrazite. ob takšnem vremenu so bile izmerjene najnižje minimalne temperature.


da bi le kmalu spet prišibal in zjagal tale jugo nekam daleč....

piškotipiškotipiškoti

božič je edini čas leta, ko mi je peka piškotov užitek. ponovno testiranje starih receptov, odkrivanje novih, putr, med, cukr, cimet, ingver, piment, čokolada, mandeljni, lešniki, mikser, topel in čimbolj razumevajoč odnos s pečico, vonj po piškotih v hiši, vonj po piškotih na meni, občutek, da sem sama en velik piškot....

eksperimentiranje z recepti, pa ta in ona rošada v sestavinah, skepsa ob ne-ravno-idealnem poteku postopka, pa zmuzljiv peki-papir, rahlo kisla marmelada na čokoladi je odlična (ne), ko zmanjka PP - ali uporabimo kvas v prahu, pišuka...nekam malo mase, .... auch, vroče...



vse to sodi zraven. vse pa je poplačano, ko je okus dober, boljši, včasih celo nad pričakovanji....




med je obvezna sestavina, takisto čokolada... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB



sladkorja za odtenek bele barve, 
masla za stabilno kompozicijo slike... 
 OB http://ob-photo.jalbum.net/OB



 pa ravno prav zapečeni... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB


v letošnjem letu so bili nekateri popolne novitete, povzeti po receptih mateje reš, zaenkrat so izpadli ugodno. recepti so tukaj.

kopy vs kobe

poglejte si tole spodnjo povezavo (hvala boštjan). kobe bryant je velezvezda. vedno bolj svetlo (zraven njega) sije še ena. z jesenic. ta, že od rojstva s talentom, je vseskozi pametno razmišljala, delovala zrelo, pa še dobrega, očetovskega mentorja je imela (ima) zraven sebe.

kopitar in bryant

in to v mestu angelov.... pred tabo kapo dol, anže.


četrtek, 17. december 2009

da časa ni, stoka gospa b, gospod f se pa prehladi


ko čez dan na kredarici namerijo (največ) -12 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB


zadnja objava je bila o decembrskih jutrih nekje višje. so fantastično mrzla, vseeno čudovito lepa.
če si na delovnem mestu nekje ob sedmih, jih je udejanjati v živo dejansko nemogoče. zato jih spremljam bolj izpred monitorja, vsaj med tednom. boštjan jih uživa tudi in live.
a kaj, ko fotograf tako not pade, da mraza še vidi ne, kaj šele občuti.
potem pa še prehlad...

posledica tega je, da eni tovrstne trenutke podoživljamo skozi knjige, drugi skozi softver, imenovan PS.

sožitje obeh aktivnosti se včeraj najde v lazu. te dni študiram marijana lipovška, v juniju odpiramo njegovo spominsko fotografsko razstavo. da, bil je tudi fotograf. predvojni, povojni fotograf slovenskega gorskega sveta. v lazu je imel (danes njegova soproga) zatočišče, ravno tam nekje pod ogradi. nekoč, verjetno v lazu, ali pa vsaj s spomini nanj, je zapisal tudi tole:

Tak je bil moj dan, moj srečni dan. Nič nisem sebičen.
Prav nič ga nočem obdržati zase. 
Tudi drugim ga privoščim, saj zato ga opisujem. 
Zakaj vse tisto, kar je resnično lepo, 
ima človek na voljo zastonj ali skoraj zastonj. 
Za to ne potrebuje bogastva, imeti mora le odprte oči in odprto srce. 
Potem morda - morda - doživi spet tisti mir, ki ga vsi potrebujemo, a zaman hlastamo za njim sredi nemirnega življenja, ki je postalo naša edina resnična stvarnost.


v lazu pa te dni vse počiva, spi...

petek, 11. december 2009

decembrski večeri


če le utegnete, jih preživite nekje na razgledu.
meni zaradi 1000 in 1 stvari, ki mi niti niso po-godu, ne uspeva...
tolažim se s to in to in to in to fotografijo....






v naslednjem trenutku drugače 


vedno lepo.


lep vikend, naj bo na snegu, svežem zraku, pod kapo, za rokavicami, v šalu :)

dijaki in cali



te dni sem imela na sgtš radovljica, v okviru projektnega tedna, pri moji razredničarki, kraljici (alias marjana kralj), štiri predavanja o kaliforniji za srednješolce. 


nad pozornostjo sem bila presenečena. tema je res toptop zavsegaznalce najstnike. seveda je poslušanje sem pa tja, pri nekaterih, prešlo v spanje (kdo jim zameri, saj morajo biti cele noči na netu...), ampak v osnovi so bili super. 


najbolj jih je seveda fasciniral sin city... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

 

pozorno so prisluhnili, nekateri zbudili, ko smo gledali tegale... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/



 najbolj simpatične so se jim zdele tele bejbe... 


 
najbolj paf so pa bili ob gledanju posnetkov death valley-a. 
takisto jaz...
place-to-visit, vam rečem 

zanimiva izkušnja, prijetno presenečena nad njihovim znanjem o 3. največji zvezni državi. how you're doin', so na koncu znali vsi :)




četrtek, 10. december 2009

cepljen? nisi cepljen? cepljen? nisi cepljen? si cepljen?


nekaj najbolj črnega, kar ti lahko prileti v mail... 
pa nič osebnega do pošiljatelja, 
samo do dejstev, navedenih...
 če so resnična, takisto, če so izmišljotina.


že nekaj časa je glede teh stvari noro.
eni tako, drugi drugače. vsi pa na glas in za vsako ceno.
climategate da? drugi spet, da je to čista bedarija.
a se cepimo? a se ne..


važna je osnova za rast semena. 
in še...

farmacija? novinarji? t.i. zdravilci? eeeeeeee wrong

svoje dodajo sonce, zrak, svoboda.
idealen pa je še ščepec.... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    

primer, da se le vendarle dajmo...
bodite pametni, cepite se

pa spet, bohnedaj, samo cepiti se ne...
beseda (nekega) svetovno znanega zdravnika

pa vse o climate-change-gate - zakaj, da vendarle, da nujno, da zdaj... 
köbenhaven now


ali pa ne sploh, tako vsi oponenti
change we not

pa o tem, zakaj jesti meso
meso je ql 

in zakaj ne sploh 
meso no way 

skratka, tega je ogromno. en dan, da so vitamini ok, drugi dan, da ne. da so ogljikovi hidrati ok, da ne...


...pristnega otroškega veselja 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  




verjamem nekaj:
cepivo gor ali dol - svež zrak, dovolj spanca, vitamini, rekreacija, mir, delavnost - nobena gripa ne more blizu.
tudi če sončevo kašljanje dviga temperaturo - kljub temu je potrebno varčevativarčevati in še enkrat varčevati. z vodo, z energijo, s plastiko, z živciranjem.
malo je boljših stvari od domače suhe salame, ni bolj zanič stvari od papirnatega, z žaganjem polnjenega piščanca.

po pameti, s pametjo, za zdravo pamet. za dobrobit vseh. 

poglejte posnetek pedra opeke - smeh, veselje, radost se zgledujejo po njem :) gripa? afera? kaj je že to? boste rekli, ko boste videli njegov pogovor v spodnjem posnetku. 
še običajno strogi, eksaktni, proniciljivi in drzni rosviti je z ust, ličnic, obraza, izvabil prisrčen nasmeh.




torek, 1. december 2009

prvi december

je danes. in spodaj moj mali kar-4-vrstični quase haiku za gruden.



 vsak svoje drevo,
decembra okrasi,
tako naj ga,
da še drugim bo svetlo, lepo  :P  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  



bogati in bogati-wanna-be po nakupih, 
zeleni in natur-loverji po venčno smrečje, 
mnogi na novoletne zabave,
raste sočutje za obolele HIV,
popolna tema je že ob 1700,
glede na visoke temperature gobe rastejo po dežju,
2010 začenjam pisat v datume, 
recepti za piškote se zbirajo vkup,
želje se pletejo ena čez drugo, cel grad jih je že, 
komaj čakam iskrice v otroških očeh, da se razpočijo in zasmejijo.


december je, december :)


 
socerb, kot grad v oblakih :) 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  





četrtek, 26. november 2009

novembrsko nebo na jasno jutro


ko se sorica zbuja, miklavž pomežikne, 
ohladi piškote, zazeha, v svoji cerkvici zadrema 
je fotografom všečno, velikokrat fotogenično, sem pa tja, zelo.
zvestim asistentom, v ranem temnem jutru včasih tudi sostezosledcem je tudi povšeči. vzhod je šele nekje po sedmi, ni potrebno vstati skupaj s tistimi v moskvi. 

kljub temu boštjan v teh dneh večino podvigov opravi sam :P kriva je seveda moja služba.

tole sem prejšnji petek dobila na mail, nekje v času malice. definitivno moment, ki ti polepša že tako običajno lep petek.


nebo zlata,
morje mehkobe,
jutro nežnosti, 

how the west was lost

ali kako naj vam prodamo modrino neba?


rocky mountains
fotografiral ansel adams, 1938

v marcu jo pičiva, kot že omenjeno, na wildwildwest.
že sedaj se izobražujemo v to smer.



valley of fire,  
nobenega  domačina tod naokoli danes, 
v bližini so sredi puščave zrasle 
megalomanske betonsko zelene livade - las vegas 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    


zadnjič, v oktobru, je jera poslušala glasbo, ki se mi je zdela kot nalašč za tai chi. how the west was lost, je rekla. da sodi v to kategorijo.
ne bodi ga lena, najdem dokumentarce na to temo.

priporočam. tragično, poučno.

za en hiter overview pa ta dva fanta - z njunimi fotkami lahko zaplujete v preteklost zahodno od velikih prerij.
edward s. curtis
predhodnika jaka čopa 

neizbežno dejstvo dokumentarcev je, da je staroselce bela kultura, le nekaj desetletij po 1492, zdesetkala. njihove predkolumbovske statistike so različne, od 1,5-10 milijonov. v kratkem jih je bilo le 10% prvotnega števila.... bizoni so bili s prvotnih nekaj milijonov iztrebljeni. da ti to uspe, si lahko samo človek.

"the only good indian is dead indian" je bil moto, ki je nagrajeval, prinašal denarje, čine, položaj.


canyon de chelly, sveti kraj plemena navajo. 
oskrunjen, domačini iztrebljeni.
fotografiral e. curtis, 1904

zato, ko gledate dokumentarec, potrebujete dobro voljo...


somrak groze se je dogajal 
na prerijah, stepah, v gorah, gozdovih, ...
danes taaaakooooo bogate Amerike

primerljivo s krvavo slovensko zemljo? menda res. 
človeško življenje nima cene. je pa žal res, da je bilo v danes ameriki takrat domačinov na milijone. navajo, cheyenne, seminole, apači, siouxi, iroquoise, cherokee, lakota, dakota, modoc, ute,..vsi s svojo žalostno zgodbo: siti boja, utrujeni, solzni, ubiti, sestradani, nezaželeni, na svoji dolga stoletja sveti zemlji.
danes jih je 1% celotnega prebivalstva. pred 500 leti bi današnje celotno prebivalstvo lahko preštel malodane na prste ene roke.

 

ponedeljek, 16. november 2009

za človeka gre!



vidimokušamovonjamotipamoslišimo jo. 
bravo za človeka! bravo za vse!
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    

za človeka gre! je bilo življenjsko vodilo filozofa, psihologa, teologa,.. dr. antona trstenjaka. v današnji poplavi vsega mogočega njegove knjige, besede, pridejo prav.

in ta človek naj se veseli, da je človek!

iz knjige človek samemu sebi, mohorjeva družba, 1971:


vsi imamo v sebi avtomatsko napravo, ki nas krmari in usmerja v uporabi in izbiri sredstev pravemu cilju naproti. 
in tu tiči naša čudna kratkovidnost, omejenost, ki je v svojevrstni nedoslednosti, da se te svoje, po naravi dane naprave ne znamo prav posluževati; da znamo ravnati z neštetimi stroji in napravami, samo z lastnimi možgani in mislimi ne znamo prav; da verujemo v nezmotljivost...teh umetnih naprav, čeprav so učinek naših pomanjkljivih možganov in zmotljivih misli, ...


če bi se človek bolj zavedal te samokrmilne in samousmerjevalne moči svojih možganov z živčnim ustrojem,....bi si v marsičem lahko sam sproti svetoval in se sam usmerjal, bolj zaupal v svojo lastno pamet, ne bil malodušen in bi ne imel čuta manjvrednosti.

konec citata

spoznavam, občudujem, spoštujem je vodilo našega središča. 

še eno življenjsko vodilo, življenjska priložnost. biti človek in skupaj s sočlovekom tipati, gledati, občudovati, okušati, vonjati, poslušati, iskati, spoznavati, dojemati, spoštovati.


 neskončno iskanje
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   



navidezna mirnost novembra s toplega jezerskega dna na mrzlo površje potegne čudomorsko stvari, filozofiranja, hranil, preletov misli, idej,... vse do decembra!

 

november rain


november


hvala g'n'r za ta lep komad, vsak november se spomnim nanj, čeprav poslušam ga skoraj-da-nikoli. november se večini ljudi zdi otožen, dolgočasen, malo-da-ne zatežen.
vsaj meni se je, še nekaj let nazaj, ko dejansko novembra ni bilo kaj veliko uporabnih stvari početi - smo mislili takrat...
z leti mi je november vse ljubši. je eden redkih mesecev, če ne celo edini, ko svetovno vesolje, recimo temu, počiva. 




brezmejno morje miru  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/    


skoraj vsak drug mesec se nekaj dogaja - sneži, pritiska polarni mraz, požene trava, postane toplo, vzceti, nabrekne, poči, ozeleni, začne nažigat, buhti, puhti, treska, obrodi, porjavi in porumeni, odpade... novembra se pa dogaja malo oz. nič (oprostite biologi, moje znanje spremljanja narave seže do ... SEM).


grmečica, deep deep down in november
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   


spanje, branje, poležavanje, meditiranje ob glasbi ali tai chi-ju, šelestenje listja pod nogami, stegovanje čez most v korita mostnice, slonenje na pomolu bohinjskega jezera, zavijanje v meglo, kopanje v brezmejni tišini in vesoljskem miru bohinjskega jezera so (ne)drobne radosti, ki jih imam rada.

tako kot spodnjo novembrsko fotografijo. eno boštjanovih začetniških, kljub temu objavljenih :), a meni tako zelo ljubih... 



seeing our breath, how warm it felt
out in that freezing weather, 

i'll forever remember, that November 
(c. underwood)
  
lep mesec. naj traja, vsaj še dva tedna.





četrtek, 5. november 2009

go cyber or die


od silikonskega čipa nekje v dolini,
do funny tweetieja nekje pod triglavom 

te dni je v službi veliko novega, odkritega, pa tudi smeha, duhovitosti in nenazadnje čudenja v kontekstu sodobnega virtualnega sveta. nobeden izmed nas, v kolektivu, ni blazen privrženec facebook, myspace, tweeter, prezi, friendfeed, dopplr, bit.ly in drugih supersoničnih aplikacij, ampak dolžnost je dolžnost. poglabljamo se v svet sodobne (predvsem najstniške in tiste nadnajstniške) generacije, za katero velja, da ne eksistiraš, če nisi (vsaj) nekje "logged in".  

že dalj časa nam je jasno, da je center potrebno vzpostaviti tudi v virtualnem svetu, a kje dobiti vodnika? kje smerokaze? zahvala v tem tednu gre (sicer verjetno ne zelo poznanemu) andreju n., čigar modrovanja o uporabnosti, izkoriščanju in zgolj brskanju po svetovnem spletu je od nekod privlekla jera. čudo stvari lahko objaviš, sporočiš, supermoderno oblikuješ, posreduješ na 1000 in 1 konec sveta. mogoče nas je najbolj (pozitivno) presenetila stran www.prezi.com 
če potrebujete aplikacijo za izdelovanje projekcij, welcome, do the logging :P 


tudi stare internetne mačke, kot JE recimo naš letnik, kot JE naša generacija, lahko še kam potegne. skype in blog to je bila prva stopnja, naslednja najstniški fb, ms, tw (zgolj poslovno, da ne bo pomote)...uporabniška stopnja je prezijeva

ko bodo zadeve vzpostavljene, brez skrbi, bodo linki posejani na blogu, na dnevni bazi (če bo dan kot enota še obstajal).



do kam? 


do konca časa in čisto nič naprej, da bomo v času, v koraku z njim, da bomo in.

 
 kajti, če padeš dol, tako mislijo in govorijo nekateri, 
si lahko 123 izgubljen... 


nedelja, 1. november 2009

ecce, quomodo moritur iustus



bivati v miru svojega spomina  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   

november je najbolj miren mesec od vseh. začne se pa mogočno, mogočno mirno.
moj prvi november je vsako leto poseben dan. lahko se enači, če jih ne celo prekaša, z božičem, prvim januarjem ali veliko nočjo. ob božiču je ozračje ponavadi mirno, družinsko, vse počiva, vsa narava, živelj, vse. vendar je slovesno. počivajoče slovesno. na prvi januar je, tako kot je nekoč rekel tone pavček (če se ne motim), tako lepo. da takšen bi moral biti vsak dan v letu. umirjen, miren. velika noč je vesela. dobra volja in vonj po slasticah je vse naokoli, all over.

prvi november pa je mogočno slovesen. veličasten, magičen dan.

ne posebej posrečeno je "podrugivojni" obveljavljeno ime dan mrtvih. ni to dan mrtvih. v osnovi, vedno, že pri poganih, je bil to dan veselja in proslavljanja, dan srečanja z vsemi tistimi, ki jih ni več med nami. dan nekakšne pozitivne magije. ko se duše tistih, ki so že umrli - znancev, svetnikov, velikih žena, mož, združijo z zemljani. noč čarovnic, imenovan nekoč. vseh svetnikov, kasneje. žal skomercializiran danes, vendar če želiš, če se pripraviš, ga ni težko preživeti v vsej njegovi globini.


eden izmed najlepših prvonovembrskih prepletov besed je  
četudi bo mrtev, bo živel
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ 


skozi stoletja pomen teh besed odzvanja, pleza, skriva, počiva, se pretaka po glavah ljudi.

v letošnjem letu smo z zborom, prav za današnji dan, naštudirali gallusa. našega prvega. z njegovo znano, polt oblijajočo ecce, quomodo moritur iustus 

tukaj priporočam v poslušanje. 

ecce, quomodo moritur iustus et nemo percipit corde.
viri iusti toluntur et nemo considerat.
a facie iniquitatis, sublatus est iustus. 
et erit in pace, memoria eius.
in pace, factus est locus eius et in sion habitatio eius
et erit in pace, memoria eius.

glejte, kako umira pravični in nikomur se ne zgane srce.
pravični možje so usmrčeni in nihče ne premišljuje.
izpred obličja krivičnih dejanj je povzdignjen pravični.
in bival bo v miru svojega spomina.
resnično, v miru je njegovo mesto in na sionu njegovo prebivališče.
in bival bo v miru svojega spomina. 

hvala vsem pevcem za potrpežljivost. skladba nikakor ni mačji kašelj ali mišji repek.


v miru je njegovo mesto 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

prvi november je tako še veličastnejši.

 

torek, 27. oktober 2009

7J


po jezeru bliz 3glava alga plava ... 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  


ljudje imamo klasično navado - govoriti o vremenu. bila sem še piko, ko sem si zapomnila tole dejstvo: zgolj o vremenu ljudje govorijo takrat, ko vse drugo v državi štima. zdaj. če to drži, ne vem, je pa gotovo, da sem si takratno (katerokoli že) državo predstavljala kot idealno, v kateri vse štima, saj so, sploh vsi okoli mene, veliko govorili o vremenu.


letošnja jesen je indijanska, letošnja jesen je mrzla, pa kako je potem spet vroča, vse to slišiš kolinaokoli. je pa tudi lepa. tako kot vsaka jesen. in preživljati jo čimveč zunaj - to je dar. ni važno kako. lahko na sprehodu, lahko na vrtu, lahko pripravljaš drva, najlepše je pa itak na dolgih terenih, pohodih, sploh na takšnih jesenskih klasikah, kot je na primer dolina 7J.


"ta praw gorenc" izkoristi tudi čas. v nedeljo je bila za to idealna priložnost. navado imam, da vsaj teden po menjavi ure (spomladi in jeseni) kompliciram in stalno razmišljam o tem in onem času. o tej uri danes in o isti uri, če le-ta še ni premaknjena. nekatere sicer rahlo živciram, vendar sem mnenja, da telo rabi čas, da se prilagodi. da ni sedem, ampak dejansko šele šest. 


v nedeljo smo tako imeli 25 ur. super. navsezgodaj, po novem času ob polsedmih (če je to navsezgodaj) sva zašibala čez komarčo in nekje okoli osme gledala skorajda izginulo črno jezero. nekje po deveti (po stari uri malo čez deseto) sva pa že gledala tole


zrcalo? ogledalo?  
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

peto in šesto triglavsko jezero. trenutno medijsko zelo popularno, težave so znane skorajda vsem. neurejene odpadne vode zelo popularne koče in nezavedajoč se posledic vložene ribe v občutljiv ekosistemček. načini, kako priti do ugodne rešitve so tudi znani, zagotovo bodo realizirani.

je pa problem širši. v mišljenju in skorajda problemu številka ena današnjih ljudi. kaj jesti, s čim se mazati, kaj uporabljati, da bomo živeli 10000001 leto. 
dolina je nenadzorljiva, dejansko. 

žal takšne drastične skrbi pred 1001 bakterijo zalezujejo (že tako težke nahrbtnike) tudi v hribe..


mislim, da se ima v hribih vsak posameznik pravico vznemirjati in tudi recimo ukrepati (zanemarjoč sogovornikovo svobodo (a ti to meni!?!?!), upoštevajoč nedotakljivost gorskega sveta), ko vidi ali doživi
  • v kakršnemkoli stanju razpoložljivo milo v kopalnici ali na weceju planinske koče
  • soplaninko, ki se pred kočo (milo rečeno) umiva s palmolive, dove ali kakršnimkoli drugim podobnim zvarkom
  • prepotenega turista, ki se spravlja ohladit v (še tako majhno) čisto jezero, ki je njega čakalo cca 10000 let
  • "danes vam nudimo"  z več kot petimi jedmi
  • turistično pranje perila, majic etc v (katerikoli) vodi gorskega sveta 
  • sušenje rjuh in podobnih velikih kosov pred planinsko kočo
današnja komodnost lahko ostane doma :P današnji komodniki takisto. zato se doma počutje imenuje d-o-m-a-č-e.


planinski dom je takšno ime dobil zaradi drugih razlogov. 


na lepi komni na lep jesenski dan 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  


vse z namenom, da ne bo zaradi sodobne komodnosti narodni park čez 101 leto zgolj bled spomin. 

in da bodo jeseni še dolgo macesnove, sončeve, zlato lepe.