achinet, chinet, canaria, nivaria, ife tene

el teide in observatorij del teide na 2400 m, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

imena pripadajo beli gori, otoku tenerife. v atlantiku, na 28 vzporedniku sgš, na 2034 km2 vulkanske zemlje, od morja do skoraj 4000 m nad njim leži največji kanarski otok - tenerife.


severna obala, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

kljub temu, da ležijo kakšnih 1100 km jz od iberskega polotoka in le kakih 110 km z od maroške atlantske obale in sahare, kanarski otoki niso del afrike niti v političnem (španija) niti v geomorfološkem smislu. otočje sestavlja sedem večjih in več manjših otokov. vsi so posledica vulkanskih izbruhov, kjer se je magma spreminjala v lavo, se strjevala, bila erodirana od nove lave, spet strjevala in gmoto na gmoto gradila otok.

zgradila je velik otok. vrh tenerife - el teide - je več kot 3700 m nad morjem, več kot 6000 m nad dnom oceana, 90% ga je pod vodo.


el teide, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

s temelji na dnu atlantika so otoki podobni azorom, madeiri ali islandiji.


los gigantes in zelene alge, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

vremenska situacija je navzlic majhnosti raznolika. glavno vlogo igra atlantik, deluje kot blažilec sezonskih temperaturnih odstopanj. severna stran je privetrna, vlaženjša, zelena. južna je zavetrna, sušnejša, rjava. kadarkoli greste, boste potrebovali kratke rokave. povprečna zimska je med 22 in 24, povprečna poletna pa med 26 in 28. letna količina padavin je na severni nekje med 1000 in 1200, na južni pa manj kot 300. če pozimi na otok prodre hladni islandski ciklon, pade v vipjih legah sneg, če pa kadarkoli na "izpraznjen zračni prostor" vdre saharski veter, pride do "calime", puščavski oblak, načeloma moteč za človeka, vendar pomemben za ekosistem, saj prinaša hranila, ki mlado, še nerazvito vulkansko prst naredijo rodovitnejšo.

teno, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

raznolikost vremena, različne prsti in velika relativna nadmorska višina dajejo osnovo za pestro vegetacijo. tukaj omenjam dve fletni predstavnici:

različne vrste opuncije




opuncija in opuncija, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

v višjem montanskem pasu, med 1200 in 1800 m, kraljuje lepotec med gozdovi kanarskih otokov (ki jih je kar nekaj vrst), gozd kanarskega bora. na tej višini so temperature relativno nizke (tudi do -10), sonca je čez glavo, sajo so oblaki običajno nižje. takšne razmere so preostre za na primer lovorov gozd (laurisilva), ki ima rajši vlago, zato kanarski bor nima enakovrednega tekmeca. zraste do 30-45 m, če so pogoji odlični tudi do 60. je skromen, robusten, ima pa še eno fantastično lastnost, ki je na otoku, tako nevarnem za (tudi naravne) požare življenjskega pomena. kanarski bor je odporen na ogenj. izredna karakteristika naredi to že tako "lepo" vrsto skorajda mitološko. zaradi vročine ognja se v drevesu aktivirajo obrambni mehanizmi, nove klike se "zaščitijo" in po požaru poženejo iz navidez zoglenelega drevesa. gozd po požaru izgleda nezemeljsko, z zelenimi poganjki na črnem lubju malodane znanstvenofantastično.




kanarski bor dve leti po požaru
kanarski bor dve leti po požaru od blizu
kanarski bor (kjer ni bilo požara že nekaj časa) in rentatwingo in megla
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

nedvomno je otok fantastičen za obisk, za ostati dol mogoče malo premajhen. ponuja pa na vsakih 10 km nov svet, novo rastlinje, nove poglede, nove navdihe.
ni le resort, v bistvu, če si na pravih poteh, hotelov niti ne vidiš (če te že ravno motijo).




masca, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/



pa še raj za šoping, to je potrebno poudarit ;)

pshšššštttttttttzwiiiiz

kranjska gora
dolenčev rut
sonce nažiga
štirseda se ustavlja na vsake toliko
neke sanke se vozijo pod gozdom
zbit jarek
lepljiva prst
neki redarji
rdeč + na vozilu
kamere v zraku
turisti s sončnimi OO
temen gozd
pa spet sončna planjava

zarad vročine ležim v travi

pa

gledam klinčke, travce, materino dušico, plahtico

in nenadoma

pshšššštttttttttzwiiiizgne mimo OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

komaj ga vidiš, še težje gledaš, ko mu zmanjka tal pod superduper kolesom


downhill - no country for old men

gozd črnega gabra

črno gabrovje, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

kratko nedeljsko dopoldne je popestril skok na studor. klasična varianta se je zdela nekoliko dolgočasna, zato bila izbrana lovska steza.


od bajte izgleda zadeva neprehodna, a jagr je jagr.


bilo jako strmo, na čase steza skoraj izginula, gozd pa fantastičen.

črni gaber - tega je na prisojah itak ko listja - je miroljubna in toploljubna rastlina s temnim, razpokanim lubjem. listi so podobni belemu gabru, a zaradi črnega razpokanega lubja in razgleda na sonce je "nezgrešljiv".

trave so najbolj opazna podlaga.

zaradi "neravnega" terena so oblike zanimive, če dolgo stojiš med drevesi, jim postaneš podoben :P

how steep is steep, mahda http://ob-photo.jalbum.net/OB/

****
pod pečinami se najde cela vrsta spodmolov, pred 3000 leti je bila zgodba sledeča: bledolična breza bi ob borovničevi juhi čakala temnega gabra, da prinese gamsa na ramenih. spalnica je bila izvrstno ločena od kuhinje, dnevna pa s fantastično teraso na zelenozeleni travi...

***
steza se je nazadnje spravila na zaraščen padalsko vzletno jaso, namesto padalcev so z nje padali padalci klopi....razgled kljub temu phantastique



jezero, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/


priporočljiv izlet, vsekakor

bila sva nekoč v ameriki

dolina smrti (iz nekega drugega "bloga")

predniki timbisha shoshone indijancev, ki so once upon a time ziveli ob ogromnem jezeru na skrajnem vzhodnem robu sierre nevade, so se imeli fajn. jezero je obdajalo zelenje, poleti vroce, pozimi manj. pa so se spremenili v timbisha shoshone pleme, zelenje v neko aridno grmovje, jezera je bilo skoz manj, vse vec pa vetra in prahu.

chipmunk, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

in potem, ko so timbisha shoshone ziveli tukaj ze 2000 let, pridejo prvi belci. leta 1849. imenovani fortyninersi. bilo jih je cca sto. zgubljali so se, iskali prehode, jedli prah, pili paro...eden je umrl, zaradi njega so dolino (dejansko je ogromna kotlina) poimenovali DEATH VALLEY.

dolina smrti, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

jezero se ze prej dejansko posusi, ostane ogromna ravna, bela od soli plata, obdana s samimi velikimi gorami, tam nekje zadaj je pacifik...dalec stran. poleti temprature zlezejo do 50, pozimi do 30, pri tleh se vec..dezja cca 50 mm na leto. in belci recejo indijancem - vi pa sedaj ne boste tukaj, kajti tukaj bomo mi iskali zlato. in jih prisilijo da odidejo, na se bolj negostoljubno obmocje...belci pa prihajajo v trumah. a prihajajo najpogumnejsi.



4WD, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

lokalna imena so srhljiva: death valley, furnace creek, stovepipe wells, devil's golf course, devil's cornfield, ubehebe crater, badwater, dante's view...

Stowepipe Wells, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

razdalje ogromne: cel narodni park je velik skoraj kot cela slovenija. od ene do druge znamenitosti se vozis uro. glavni hit je dolina smrti. peska, kamna, prahu, vulkanskega izvora neomejeno...soli je na dnu dolin neomejeno...sonca neomejeno.

Badwater, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

vode pa ni...je na treh mestih, kjer so turisticni centri, na enem je pa samo grad. in to scottyjev grad. death valley scotty alias walter scott je legenda, zivel cca 70 let nazaj. legenda je zato, ker je ustvaril super prijateljstvo z blazno bogatim (zgledno bogatim, no mob) alom johnsonom in njegovo zeno bessie, na osnovi imaginarnega zlatega rudnika. obljubljal ga je johnsonu..rudnika sredi doline smrti ni bilo (kakopak), a johnson mu je vseeno - sredi puscave - sto km proc od prvega mesta - zgradil grad. dejansko grad. in do smrti so bili trije nelocljivi, najboljsi prijatelji in ljubitelji puscave. two desert rats in a desert mouse. in ta zenska, bessie, je bila korak pred casom. njen citat o mesecini v puscavi in bedi velikih mest.

in tudi midva sva ravno to iskala v puscavi in nasla - tisinotisinotisinotisino....mir.

death valley je fenomenalna. drug planet. izgleda sicer dead, ampak ce malo bolj pogledas je roz in zivali na milijone..

kaj je mene najbolj fasciniralo...ko se jezero oz morje posusi, ostanejo neverjetno lepe linije, še čisto nič uničene od vode, vetra. ce si predstavljate na morskem bregu mivko, ki jo morje stalno pegla..da je ravna kot najbolj ravno ravnilo, z rahlim konstantnim naklonom. in sedaj ta mali bregec pretvorite na 50 km, 70 km, ali se vec... taksne linije so tukajsnja vez med vrhovi in ko plata ravnim dnom, kjer je vec ali manj sol ali pa puscavske sipine.

te linije so fenomenalne. cista PERFEKCIJA. ena je tu, a treba jo je videti v naravi. linearna ko linearna funkcija.

grem zdaj, da ne nakladam...

dež v deževnem juniju

mostnica, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

ni prijetna stvar. kljub temu pa svet naredi lep.
včeraj sva se sprehajala skozi mostnico. tolmuni, slapovi, brzice, kaskade.

kraljestvo voda, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

refleksija na skali in fotografija v vodi.

destinacija voje, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

začneš v stari fužini, ob povratku počiješ pri jezeru.

lep zaključek nedelje, kasneje ko greš, ceneje vstopiš.





krog do voj, po edinem narodnem parku - lep tudi pod oblaki. zanimiv prvič, drugič, tretjič, zmeraj.

prvič

misli se nam po glavah podijo (skoraj) vseskozi. dogajanje je vse okoli nas.
beležimo ga v glavi. izjemni trenutki ostanejo za vedno.

če so zapisani, še toliko bolje.
s fotografijo obogateni, najbolje.












poletje, OB

fotografije v tem blogu so boštjanove http://ob-photo.jalbum.net/OB/ ,
besedičenje večinoma moje
(če drugače=napisano).


boštjanu v užitek=fotografija, meni v veselje=pisanje

srečno na dolgo (p-bl)o(t-g)