je ta človek na svet rojen,
hitro čul za reve svoje.
revež čisto nag, revež čisto bos,
sam pomagat si ni kos.
oj oj joče se na moč,
kliče mater na pomoč.
mati sliši, ta jok mili,
deteta se hitro usmili.
pridte babice, povijte ga v pleničice,
to novorojeno detece.
oj oj joče se na moč,
kliče mater na pomoč.
mvado dete lepo zavito,
hitro h krstu nesejo.
pregledajo svetnikov vrsto,
kak mvadenču ime bo.
mvadič vidi prvič firmament,
prejme sveti zakrament.
naj bo fantič al deklina,
botri grejo na en gvaž vina.
obhajajo veselo tisti dan,
ko je nastopil nov kristjan.
mežnar tud, pride na en gvaž,
fajmošter za njim počas.
za poslušanje priporočam, da se virtualno prestavite v leto 1850. na podeželje, v domačo vas. lahko pa tudi na koroško. v globasnico, sele,.. nekam v nedeljsko jutro, kjer se bo v farni cerkvi zgodil krst..
poje jo tudi moj domači (podbreški) zbor. leta 2012 smo jo peli v kanalski dolini. solo, ki je v tej harmoniji res fantastično zasnovan, je ob spremljavi našega zbora odpel nihče drug kot g. marko fink. občinstvo je bilo, ob donenju njegovega basbaritona, navdušeno...
včeraj smo imeli lep družinski praznik, naša dora je prejela zakrament svetega krsta. danes marsikje relativno nepomemben dogodek, da ne rečem nekaj iz konzervativne pradavnine, je bil včasih - v marsikateri družini pa še danes - velik praznik. kozjeki in odarji ga vedno vzamem(j)o dokaj resno. ugodnosti, ki jih krščenec dobi, so mnogotere. govorim predvsem o duhovnem nivoju, da ne bo pomote. kaj lepo otipljivega pa seveda tudi ne škodi..
dora je zadevo izpeljala profesionalno, kot smo bili dogovorjeni. krst je bil med mašo, saj tiste po-mašne kratke verzije nikomur v naši širši družini niso posebej všeč. dejansko je krst nekaj slovesnega, kar mora biti vključeno v kontekst množice oziroma skupnega prosljavljanja.
zacvilila je zgolj in samo med samim krščevanjem, pa še to verjetno zgolj v znak veselja, bi rekla. vida jo je, kot vzorna starejša sestra, skozi celotno mašo božala, ljubkovala in jo kratkočasila. kako odgovorno, mar ne?
mama draga je, enako kot pri vidi, izvezla angelčka na belem oblačilu. kozjeki so prispevali vokalno-inštrumentalno dogajanje na koru. ata joža in teta marjana pa sta uradno postala krstna botra naše dorči.
praznični dan se praviloma zaključi s popoldanskim praznovanjem, normalno. naše se je odvijalo na tk ročnjek. priporočamo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar