naša družina je že od pamtiveka začetka skokov obsedena z njimi. ko so se šele začeli v bohinju, ko so bili preseljeni v planico, ko sta bili v podbrezjah - ravno na gozdnem pobočju pred našo hišo - zgrajeni dve skakalnici - 10- in 25- meterska. še danes starešina kozjek hrani in na ogled ponuja svoje oldtimerske elanove skakalne smuči v vrtni uti. moj brat, sicer hribolazec po duši, na polici hrani pokale, prejete v skokih. čez 10- metersko smo v podbrezjah odsmučale (priznam, bolj kot skakale) tudi punce.
v mojem zgodnjem otroštvu sem prvič obiskala planico. kolikokrat smo šli tja družinsko, ne štejem več - na vitrancu nisem bila niti enkrat. pa pustite ob strani alkohol, netransparentne gradnje, politične zdrahe in druge minljive zadeve. planica je res kraljica.
planica je fenomen. športni in družbeni. prizorišče z najlepšo kuliso na svetu.
v albumih sta še vedno fotografiji in podpisa najljubših dveh takratne osnovnošolke: dietra thome in tonija nieminena. ne moreš verjet, a? kdo je že to? legendi .
in zraven planiške fanfare...
zato pa lahko verjamete, da tudi za današnje slovenske orle trdno stiskam pesti. in ja, kurja polt me obliva, ko pred 4 zlatimi fanti današnje tekme iz 30.000 glave množice doni zdravljica.
za razliko od alpincev so malo manj sebi pomembni in strašno simpatični. mar ne? no, pri tini maze vseeno švicam, njen karakter in narodove težave z njim gor al pa dol. po mojem mnenju mu sicer nič ne manjka. je šampionski. grize, kjer večina že zdavnaj obupa ali si ne upa. še ena legenda.
planica je sama po sebi spektakel. resda leži v neposredni bližini narodnega parka, a zgodovina dela svoje. njen sloves (infrastruktura še ne) uživa nekaj podobnega kot monaco v F1 ali pa wimbledon v tenisu. v času moje vodniške kariere je bil skoraj vsak avtobus (sploh nemško govoreč), obiskujoč kranjsko goro, napoten tudi v planico. pred desetletjem je mtours v planici večkrat skrbel za vip goste save tires - goodyear, enega izmed takrat velikih sponzorjev. najbolj množično so prihajali - kdo drug - norveški poslovni partnerji. se je pa našel tudi kak eksot. gospod dobavitelj kavčuka iz brazilije. z mojo, bolj tropsko takrat portugalščino, si pri skokih nisva mogla kaj dosti pomagati. užival je vseeno, a preferiral je nogometne tekme :)
planiška letalnica je locirana idealno. za dolino pod poncami, predsobo tamarja, namreč velja:
je relativno globoka in zaprta, kar pomeni manj vetra (vsaj pomenilo je, situacija je v zadnjih letih drugačna...),
ima kar solidno nadmorsko višino, kar omogoča dolgo snežno odejo,
pobočja so izredno strma, primerna za naravni nalet,
v bližini je kranjska gora z ustrezno infrastrukturo,
v bližini je avtocesta beljak-videm,
in, ni zanemarljivo, ima sanjsko kuliso ponc, jalovca in grebena šite-travnik-mojstrovka.
njegova visokost, osrednji motiv grba PZS
za slovenijo je planica skorajda državni simbol. zato se državnega praznika nadejam tudi jutri.
srečno fantje! pa, bonne chance, tina!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar