rojstvo otroka. še vedno misteriozna stvar, težko predvidljiva, polna presenečenj, tako doživljenjska...
porod, nosečnost, pričakovanje, novorojenček - nič ne odtehta besede rojstvo.
vrhunska predstava narave. dih jemajoče. bistvo življenja.
vrata v 2014 smo odprli vznemirjeni. čakali smo junij. in je prišel.
otok na vrbskem jezeru, poletna kapela
napovedoval se je po malem že v maju, dokončno pa eksplodiral devetega junija. v nosečniški literaturi običajno piše: skoraj nikoli ni tako kot v filmih: nosečnica reče - rodila bom - in rodi.
pri nas je bilo skoraj tako.
ob osmih (zvečer) pri cukiju na sladoledu,
ob desetih na ctgju,
ob enajstih na sprejemu,
(malenkosti štejejo)
ob malo pred poldvanajsto v porodni,
ob malo po poldvanajsti smo se crkljali.
če bi bilo vedno tako, se na to veliko dejanje lahko prijavim vsaj enkrat na mesec.
je pa hitrost očitno pogojena s karakterjem. dekletce ima baterije duracell+++.
no, naša dora je, milo rečeno, res nepotrpežljivo bitjece. in živahno. in glasno. in sladko. tipična ženska.
modrovanje poletja 2014
preden sem jaz zajela sapo, je bila zunaj,
dojenje je bilo - skoraj - od samega začetka šolsko: 15 minut - in niti požirka več(!),
od rojstva naprej naša bjuti mlajša kriči, jaz je še nisem slišala jokati se.
pri dveh mesecih je ugotovila, da čez dan več kot 30 minutnih spancev ne potrebuje.
pri treh mesecih je dremeže zreducirala na dva na dan,
kosilo skuham najhitreje v bohinju, skoraj prepričana,
pri treh mesecih je ugotovila, da sedenje v naročju zanjo ni sploh.
pri treh mesecih (točno) se je obrnila v levo na trebuh, teden kasneje še v desno,
pri petih mesecih (točno) je začela s plazenjem po trebuhu,
pri sedmih mesecih (točno) je vstala,
pri osmih mesecih (skoraj točno) je usvojila bistvo sedenja (ki ji ni baš nešto, malo dolgočasno),
pri devetih mesecih (točno) se je čez noč zbudila samo dvakrat. sicer ponoči ne spi. tri ure skupaj še spacka, potem je pa že nekaj v zraku: dojenje, gibanje, dolgčas, zehanje, crkljanje,..
pri devetih mesecih hodi še ne. suhcana kot je, verjetno še nekaj časa ne bo. do poletja naj še počivamo...kajti, sosedov travnik bo o-b-l-e-g-a-n.
tisto o nočnem spanju in samo dvakratnem zbujanju je sicer že passe. prigovarjanje, da pametni-to-be otroci spijo ure in ure, ne zaleže.
svet brez mami? z atijem gre, ostali odpadejo kot gumb. dretje.
dretje ji je, ugotavljam po malem, hobi.
grozna mama, ane?
in ne dela razlik med zvočno jakostjo in vztrajnostjo svojega dretja, stremeč k izpolnitvi svojih želja. bodisi je na pohodu lakota, prisilen odmik od šporgeta, enostavno previjanje, odvzem igrače s strani vide ali pa samo dolgčas - tisto o dretju drži - jakost in dolžina sta dih jemajoča.
naša dorči bo ali svetovna prvakinja ali svetovna metal zvezda ali pa svetovna zgagica.
je pa naša, nenadomestljiva, atijeva ljubica, vidina igračka, moja beauty princeska.
otroci so neprecenljiva dragocenost. z njimi delajmo/sodelujmo temu primerno.
vodiva ju po poti življenja
Ni komentarjev:
Objavite komentar