na največji bohinjski sir/najbolj razgleden bohinjski balkon

>200 udarcev/min, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

sva zlezla včeraj.

vremenarjem te dni ni bilo lahko...konstantne motnje v ozračju, ki so badbadbad napoved spremenile v popolnoma sprejemljivo (beri: (pre)vročo) in za piko na i še nedeljska dezinformacija...nič jim ne zavidam.


imajo pa takšni dnevi v gorah svojo svetlo stran - sodelavec joža se je takoj strinjal - ni (ama) nobene gneče.


v stari fužini 212 (pri fizin 212) so (prav nič nedeljsko, vendar v dani situaciji razumljivo) včeraj ob cca 1000 zaključili montažno-kopalna dela na kanalizaciji, posledica oz. končni rezultat tega dejanja je radovedila tudi sonce. 


prikuka iznad megle in kakopakne - gojzarje na noge in z rdečo strelo se odpeljeva direktno proti vogarju. 


avto sva pustila na parkirišču nad woktom*, pa šibnila proti prvotnemu cilju. planini viševnik.

ples na bohinjskih planinah, 
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

kako lepo je bilo...


bukve so se barvale, stoletne smreke - prepolne lišajev na gosto zgrajenih vejah, sem pa tja še kakšen svečnik (svilničasti svišč, za tiste, ki radi lomite jezike), rumene ter od sonca, mraza in starosti trde trave,...


in pa tudi macesne, že namočene v tisto nežno, oranžno, kmalu ognjeno barvo, te kar gledaš, gledaš, gledaš, ...

planina viševnik, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

verjetno ni treba omenjati, da je planina viševnik "cukr". razgledna, lesena, pa tudi ena od tistih, ki so bile tam že od vsega začetka stvarstva. 


z viševnika so lahko opazovali mlade majerice na krstenici, pa če se je dim vil, nekje v lazu, so šli sempatja še oni primaknit svoj krompir, ob hudi vidljivosti in sokoljih očeh vidiš malodane aljažev stolp,..

pa tam smo bili, pa tam, pa tam tudi, ja točno, tam,...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

(danes) vse to le urico hoda s parkirišča. čudeč se atakohitrosmoprišli.. se po vlažnih, spolzkih skalah obrneva še na pršivec.



in nedelja v bohinju ne bi bila nedelja v tnpju, če ne bi naletela na joža miheliča, najbolj znanega bohinjskega tnpjevca oz najbolj znanega tnpjevskega bohinjca. trenira za himalajo in trenira dobro.


midva sva bila bolj ležerna, tekom popoldneva je tej lepi lastnosti podlegel tudi sam. počutila sem se kot na fotodelavnici oz. prezentaciji objektivov. 

OB, fotografiral jože a. mihelič

svoje rore, kanone, lepotne in eksistenčne dodatke sta oba jemala ven iz nahrbtnika kot za stavo. they can canon, ni dvoma. moja skromna pripomba je bila, da imata zvečer v zlatorogu lahko mirne volje razstavo - s pršivca proti zlatorogu na današnji dan.

raj pod triglavom, fotografiral jože a. mihelič

RES JE BIL LEP DAN. oblaki so se podili, igrali z barvami, vlekli meglice od vsepovsod. s primorske so vztrajno silili čez peči (hvala joža za razlago), z ukanca gorskoz so se sušili nekje vmes. na v srčevi obliki izrezani jezerski gladini so se igrali narcise in iznad severa svoji živahni obliki dodajali tisti strašni dežbodaneshaha v tonu temno sive barve. 


kar sedeli smo in sedeli, bilo je prijetno lepo. bilo je lepo.



na nesojeno sončno nedeljo je največji bohinjski sir (tako na ladji bohinj) izvrstna kulinarična specialiteta, primerna za nedeljsko kosilo.


*wokt - laket po bohinjsko, razložil joža. tako idiličen, razgleden konec grebena vogar-pršivec, da ni drugega kot, dol lečt, na "wokt" se naslonit, pa čolničke po jezeru bliz 3glava štet...