krn - črn - monte nero

z vrha črna :P proti vzhodu, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/  

joža je zadnjič zanimivo povedal. zakaj da italijani krnu pravijo monte nero. to mi res ni bilo nikoli jasno. odkod? enostavna razlaga. c je pri njih fonetično k, torej je k pisno c, torej je krn v bistvu nekje blizu črn. zato monte nero.

poitalijančevanje je bilo brezmejno...

krn je kar daleč, tako od podbrezij kot (pešadija iznad savice je ista, odštej zgolj vožnjo) iz bohinja. enkrat, pri šestnajstih, me je nanj peljala sestra, za dva dni. edino kar se resnično dobro spominjam, je bilo ogromno železja iz prve svetovne in tarokiranje z nekimi korošci, po večerji. pa dolgadolgadolga pot. 

tokrat sva ubrala drugo pot, in sicer kuhinja - jezero v lužnici - batognica - vrh - pa nazaj v avto. fantastičen dan :)

daleč od civilizacije jezero v dolini lužnice...

z zelenimi algami? 

žal... 

padska nižina je pač velika civilizacija..

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   

jezero ima blazno zanimivo lokacijo. skorajda na robu doline, tik nad pečino, pa vendarle še vedno "plava". relativno majhno, mogoče 20 m premera, pa da se mimoidoči ne "mečejo" vanj, je ravno prav daleč od poti.

v dolini lužnice je bilo najbolj hladno. kljub soncu je bil v senci minus. po južnih planinah, nekje na 1000-1200 m (beri kuhinja, kašina in leskovica) je bilo kar relativno toplo. vzpon proti lužnici je bil nekako topel, na čase zelo topel. rdeči rob je dal vedeti, da zdaj smo pa že visoko. zanimiva geološka posebnost v krnski verigi, že po imenu sodeč nima takšne sive apnenčaste barve, pa tudi nekam nezašiljen izgleda, bolj tak, robat :)

sledila je dolina z maloprej opisanim jezercem.

nato pa sončni greben. vse nekje pod nama...planine, poleg kuhinje, kašine in leskovice še slapnik in zaslap .

 vrh nad peski, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   

skok na batognico, nekam malo ostankov soške fronte...ej ljudje, pa kaj vam bo ta železje doma? ostale so zgolj kakšne (mogoče) bombe, razstrelivna sredstva vsekakor, žal nisem vojaško izobražena (itak da so te ostale, kdo jih bo pa nosil za vratom) in pa neka mega velika konstrukcija, del žičnice, domnevam. 

žal mnogomnogo manj kot pri mojih 16. če me spomin ne vara...

vrh sva imela zase. razgled in igra oblakov vsepovsod. od savudrije do visokih tur, od dolomitov do karavank. 

brezmejno nebo, brezmejno lepo, brezmejno se je zapisalo v spomin...

in pred nama se je iskril, razlegal, bohotil, ostril, pa mamljivo vabil, bohinjski greben. kot na dlani od bogatina do črne prsti.

še letos?

mogoče. kot pravi ob, nanj se odpravljava že leta (10, 20, 30,...)

bil je lep dan, idealen za napolnit baterije, pobožat primorske krav'ce, zbistrit glavo, zbudit telo.