torek, 20. oktober 2009

kozoprsk


mljask, miklavž že peče, 

je staro ime za oktober. sega celo do 16 stoletja.
na srečo se tovrstni ljubezenski pojavi še dandanes dogajajo v gorskem svetu. ker pa je ljubezen slepa, običajno tudi gluha, je to idealni čas za štetje tovrstne divjadi. 


je pa tudi idealni čas za pohajanje po gorah. omenila sem, nekje julija, da zaradi izogiba morju in priličnemu praznovanju rojstnega dne običajno za dan, dva, pobegneva v hribe, na kriške. oktobra pride ta destinacija ponovno na vrsto. da malo obiščemo tuja gorstva (pravi aleš) čeprav ta bi lahko označila kot mejna :), greva midva na primorski konec, oz recimo vsaj izven bohinjsko-pokljuškega.


v četrtek zvečer sva (v snegu, kako lepo) čakala zahod na slemenu. eden od naju je zavoljo mraza izvajal dihalne vaje, drugemu je bilo zaradi mase celotne opreme in konstantnega dogajanja že tako ali tako toplo.


mraz naju je gnal gorskoz, do jezerc sva potrebovala dobre 1/2 ure. do zahoda je bila še slaba ura, tako da je bilo prilik za iskanje idealne pozicije navidezno dovolj.


vendar....


ko se je začelo dogajati, je zmanjkalo (dejansko) časa. vžgala se je škrlatica. pa pojenjala. pa zagorel je raz v dolkovi špici, pa preminil. pa ponovno škrlatica. rdeči plameni so oplazili zatilje prisojnika. pa spet škrlatica, tokrat zlato rumeno. pa potem se je odpulilo jalovcu. zaradi vse lepote je potemnel, okrog njega pa se je razlezel roza-oranžen-rdeč puding. vsepovsod. sonce se je smejalo nekje izza ponc, božalo kotovo sedlo, barve so se pa kar spreminjale. pa spet škrlatica. pa potem šite, pa travnik, pa spet jalovec. pa nazaj na škrlatico. pa nek xyznj raz, verjetno ultra težka smer, v travniku. pa nazaj nad jalovec. pa škrlatica v poslednjih četrtkovih dnevnih vzdihljajih, pa nad kotovim sedlom...



skratka, noro. 


ob je skakal, postavljal stativ, pa menjal objektive, gledal na vse strani in miril mene, ker sem iz sebe nonstop spravljala samo: lej, pa tam, poglej, pa tukaj, ooooooooo, pa spet tam, ja pa zdej kle,....


kako lepo....
 
tihi večer, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/   



tale, skupinska, ta je bila posneta v preddogajanju, ko je bila v centru pozornosti zgolj kraljica škrlatica,... ko smo bili še nekako "ql".


proti vršiču sva šla nekje pred polsedmo. hvala snegu, hvala soncu, hvala oblakom, hvala hribom, hvala Tebi tam zgoraj, za tako super večer...

naslednji dan, odločitev je padla zvečer za mizo, sva na doooolgo pohajkovala po krnu in njegovih planinah....

Ni komentarjev:

Objavite komentar