torek, 21. februar 2012

gibanje je življenje

boštjan in jaz sediva (sva sedela) rada na kavču in lenariva(la)/počivava(la).

kadar je vremu temu primerno in kadar imava čas.

kadar pa vreme temu ni primerno, uživava v naravi. in to želiva prenesti tudi na vido.
gibanje v najnapornejšem in najlagodnejšem smislu te besede obožujeva.

moja, lumixova, decembrska 1

vida bo v kratkem začela intenzivno gibanje na fizio- in delovni-terapiji.

še vedno bojujemo fronte z glivicami, velikim podkožnim mozoljem, zamašenim noskom, a vse to je (upam, da) mačji kašelj v primerjavi s kalvarijo preteklega časa.

po obisku pri dr. tatjani veličković so me izvidi ponovno malo stisnili. njen opis vidinega fizičnega stanja je milo rečeno zaskrbljujoč. navzlic njenemu strokovnemu mnenju je moje opažanje sledeče: naše dekletce en mesec po posegih vidno napreduje, se pospešeno redi in pridobiva na energiji.

trdno verjame(va), da bo vida z ustreznim treningom shodila še letos, ali pa vsaj do drugega rojstnega dne.

kajti pogovor z ortopedinjo je tekel tudi v to smer:

kako pa je bilo z vido po rojstvu?


lepo je napredovala, obračala pri štirih mesecih, imeli večinoma na blazini na tleh.

na kakšni blazini?

na airexovi.

aja? ja kje ste jo pa dobili?

kupili.

kako kupili? zakaj?

zato, ker smo pač prebrali, da je to najboljše za otroka (hvala, jera). 

ja bravo!

imeli smo sicer ideje o nakupu ležalnikih, kar je lažje, udobnejše za starše, pa ga nismo. 


ja super! prav ste naredili. to ni dobro za otroka...

......

in potem, po mnenju, kako je vida:

malodane (ponovno, že spet) obupana mama, po zdravničinem mnenju:

no, shodili verjetno enkrat bomo?

zato ne vidim težav, se bomo pa trudili... glede na to, da ima take super starše, ki ji omogočijo najboljše, bo verjetno še vse v redu...

me veseli, da ni kaj hudo narobe.

gospa, saj je narobe!

to že. ampak vsaj, da bomo shodili oz. da ne potrebujemo še kakšnih nadaljnih obravnav oz. (invazivnih) posegov pri specialistih.

neverjetno, kako človek v svojih zahtevah do otroka, v roku dveh mesecev, postane drugačen oz. gledajoč z drugega zornega kota, spremenjen.


da ne govorim o hrani. mi smo še vedno samo na mleku, drugih stvari ne prebavljamo. ampak važno je, da se redimo in smejimo.


moja, lumixova, decembrska 2

take super starše... potem se pa zamisliš nad tistimi:
ki pred otrokom kadijo,
ki ga vozijo po nakupovalnih centrih, postavljajo pod neonske luči,
ki ga zabetonirajo v ležalnik al gugalnik,
ki mu podstavijo stekleničko,
ki ga postavijo v hojco, stajco,...
ki ga prezgodaj posedajo,
itd
itn.

in njihovi otroci so superduper, shodijo pred enim letom, popolnoma fizično ok.

 moja, lumixova, decembrska 3

skratka, starši z zdravimi otroki (tisti zgoraj našteti, pa tudi tisti, ki zgoraj NISTE našteti, imate pa spodaj naštete probleme):

ne pritožujte se zaradi
manjka spanja,
gostega prometa,
zoprnega šefa,
njegovega nerganja.

uživajte življenje!

mi2 ga z vido vsakič,
ko so njene težave najmanjše,
spodbujava vsakič,
ko problemi pridejo,
rešujeva vsakič,
toliko časa,
da spet odidejo.

in najin sonček se smeje z nama!!

ps - prejšnji teden presegli magično mejo 7 kilogramov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar