povestica* za atija in mami
* povestica - te je meni v otroški dobi vedno govoril oče. nikoli ni bral pravljic, vedno je povedal povestico. običajno o nedeljskem izletu v gore, na planino ali v dolino.
imamo simpatično sosedo, anino po imenu, v stari fužini jo vsi poznajo pod imenom hruškarca, saj ima na svojem vrtu čudovite visokodebelne hruške. anina pozna veliko sveta. lansko leto sta jo obiskala dva sanfrančiškana, letos prideta v bohinj silvestrovat. in ta 2 vesta, ravno tako pa tudi anina, da je nama san francisco in bližnja okolica jako pri srcu.
tako nam je bilo ponujeno, da lahko novo leto 2012 preživimo v njuni hiši v san franciscu...
aaaah....
po vseh kalkulacijah in predvidenih situacijah je bil odgovor, predvsem na željo naše vide (za letos) sicer ne, a v prihodnosti bomo priložnosti zgrabili.
kljub temu sva mali vidi na nedeljski večer povedala povestico o daljni deželi sanfranciscolandiji:
iz malih alpskih vasic, tam ob vznožju očaka, kjer so hiške tako stisnjene, da vidiš k sosedu na kosilo,
z obale čudovitega jezera, obdanega z zelenjem,
smo skočili v mesto sv. frančiška, na živahno ulico,
se v soncu kopali zraven borovih dreves, na obali velikega modrega jezera,
pluli na ladji velikega modrega jezera,
pili mleko tistih rogatic, ki se pasejo na širnih zahodnih pašnikih, zacahnanih z velikimi hrasti,
se podili s kavboji po srebrno snežni deželi nevadi,
se vozili čez velike mostove tihega oceana,
iskali medvede v brezovih gozdovih
črne tovornjake barvali na zeleno
in za domov kupovali igrače v pravljičnem mestu travnikov,
kako je bilo lepo....
Ni komentarjev:
Objavite komentar