el teide in observatorij del teide na 2400 m, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
imena pripadajo beli gori, otoku tenerife. v atlantiku, na 28 vzporedniku sgš, na 2034 km2 vulkanske zemlje, od morja do skoraj 4000 m nad njim leži največji kanarski otok - tenerife.
severna obala, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
kljub temu, da ležijo kakšnih 1100 km jz od iberskega polotoka in le kakih 110 km z od maroške atlantske obale in sahare, kanarski otoki niso del afrike niti v političnem (španija) niti v geomorfološkem smislu. otočje sestavlja sedem večjih in več manjših otokov. vsi so posledica vulkanskih izbruhov, kjer se je magma spreminjala v lavo, se strjevala, bila erodirana od nove lave, spet strjevala in gmoto na gmoto gradila otok.
zgradila je velik otok. vrh tenerife - el teide - je več kot 3700 m nad morjem, več kot 6000 m nad dnom oceana, 90% ga je pod vodo.
el teide, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
s temelji na dnu atlantika so otoki podobni azorom, madeiri ali islandiji.
los gigantes in zelene alge, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/vremenska situacija je navzlic majhnosti raznolika. glavno vlogo igra atlantik, deluje kot blažilec sezonskih temperaturnih odstopanj. severna stran je privetrna, vlaženjša, zelena. južna je zavetrna, sušnejša, rjava. kadarkoli greste, boste potrebovali kratke rokave. povprečna zimska je med 22 in 24, povprečna poletna pa med 26 in 28. letna količina padavin je na severni nekje med 1000 in 1200, na južni pa manj kot 300. če pozimi na otok prodre hladni islandski ciklon, pade v vipjih legah sneg, če pa kadarkoli na "izpraznjen zračni prostor" vdre saharski veter, pride do "calime", puščavski oblak, načeloma moteč za človeka, vendar pomemben za ekosistem, saj prinaša hranila, ki mlado, še nerazvito vulkansko prst naredijo rodovitnejšo.
teno, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/raznolikost vremena, različne prsti in velika relativna nadmorska višina dajejo osnovo za pestro vegetacijo. tukaj omenjam dve fletni predstavnici:
različne vrste opuncije
opuncija in opuncija, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
v višjem montanskem pasu, med 1200 in 1800 m, kraljuje lepotec med gozdovi kanarskih otokov (ki jih je kar nekaj vrst), gozd kanarskega bora. na tej višini so temperature relativno nizke (tudi do -10), sonca je čez glavo, sajo so oblaki običajno nižje. takšne razmere so preostre za na primer lovorov gozd (laurisilva), ki ima rajši vlago, zato kanarski bor nima enakovrednega tekmeca. zraste do 30-45 m, če so pogoji odlični tudi do 60. je skromen, robusten, ima pa še eno fantastično lastnost, ki je na otoku, tako nevarnem za (tudi naravne) požare življenjskega pomena. kanarski bor je odporen na ogenj. izredna karakteristika naredi to že tako "lepo" vrsto skorajda mitološko. zaradi vročine ognja se v drevesu aktivirajo obrambni mehanizmi, nove klike se "zaščitijo" in po požaru poženejo iz navidez zoglenelega drevesa. gozd po požaru izgleda nezemeljsko, z zelenimi poganjki na črnem lubju malodane znanstvenofantastično.
kanarski bor dve leti po požaru
kanarski bor dve leti po požaru od blizu
kanarski bor (kjer ni bilo požara že nekaj časa) in rentatwingo in megla
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
nedvomno je otok fantastičen za obisk, za ostati dol mogoče malo premajhen. ponuja pa na vsakih 10 km nov svet, novo rastlinje, nove poglede, nove navdihe.
ni le resort, v bistvu, če si na pravih poteh, hotelov niti ne vidiš (če te že ravno motijo).
masca, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/
pa še raj za šoping, to je potrebno poudarit ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar