Objave

Prikaz objav, dodanih na november, 2011

ko vida zapre oči

Slika
 vsaka zvezda na nebu zamiži  (tako od eve šifrer oči) OBphoto zamiži, zasanja zvezdice, tam nekje na večer, takrat mami, po daljši pavzi, zopet štrika. za vido. ipak. in zraven ob levih in desnih razmišlja ,  kam plove svet. **** zadnjič v nedeljo v tej oddaji pa mi ni jasno: zakaj se je, za t.i. humoristično pogovorno oddajo, skoraj vedno iz nekoga potrebno delati norca?!? zakaj ti zgoraj omenjeni ne dobijo niti vode (zgolj kljuko), oddaja pa je "kuharska"?!? ker pač niso trenutno "in"?? in take oddaje so in jih je še več in so "in". zakaj za vraga je spoštovanje sogovornika in samokritična mera moderatorjeve samovšečnosti tako drugačna od tiste, ki jo narekuje osnovni bonton javnega nastopanja? zakaj naj bi bila to inovativna kuharska oddaja, kakršne še ni bilo (???) ne vem. ampak meni odnos ni všeč, pa me imejte za konzervativno ramišljujočo mamo. **** zato ob štrikanju, da se ne zmotim, raje kot v tv gledam in štejem zvezde s slemena. in med svojima...

sončni listopad

Slika
šolska in obšolska mladina dejavno uživa bohinjsko jesen OBphoto letošnja jesen je novorojencem 2011 izredno naklonjena. takisto njihovim mamam. ko imajo prosti čas, pa tudi očetom. vreme je zakon. kljub občasni megli in oblačnosti in komajda omembe vrednim padavinam je pohajkovanje po soncu užitek. v bohinju ga je te dni dovolj. tako veliko, da marsikoga, ki ga srečaš na sprehodu pri jezeru, čez pol ure srečaš še v ribčevem lazu, pa čez pol ure še pri fužini, pa čez pol ure mogoče še pod studorom. skratka, od 12h do 15h je najlepše biti zunaj in dihati, dihati, dihati. še lepše je verjetno v višinah...prejšnji teden sem naredila prvi samostojni (dobesedno) skok na studor. kaaaakoooo je sedlo. končno malo švica , končno malo nabijanja , končno malo konkretnega miganja . novembrsko kraljevsko otočje spodnjih bohinjskih (z viševnika) OBphoto  potem pa nazaj na toplo k našemu cukru . včeraj smo (upam, da že) preboleli manjši virus. brez vročine, zato pa dovolj bruhanja in malodane po...

kuhinja debele race

Slika
v naši knjižnici se med monografijami (in ne med kuharicami) nahaja tale knjiga ker ima ekstra nenavadne recepte, ki burijo domišljijo in (zaenkrat) še ne sodijo v domačo kuhinjo. ker ima čudovite fotografije. ker je oblikovno in vsebinsko edinstvena knjiga, kaj šele kuharica. šef, heston blumenthal , ima filozofijo (neskončnega) iskanja perfekcije. *** oba rada kuhava. pred štedilnikom nemalokrat vlada gneča. oba rada jeva. enim se to bolj, drugim manj uspešno pozna. oba imava rada kulinariko. pa nedeljski bogžegnaj z martinovo debelo raco! .

100. objava, vse najboljše, blog

Slika
danes, na dan 111111,  je objavljena 100. objava bloga  Neskončno iskanje. ob tem pomembnem jubileju  je blog dobil darilo,  in sicer doživljenjsko virtualno partnerico, spletno stran Neskončno iskanje, kjer se vam v prenovljeni obliki na ogled postavljajo  Boštjanove mojstrovine *** obilo užitka ob obisku!

kako (ne)narediti biznis ali prodajalna butnskala

Slika
kraška vrata OB http://ob-photo.jalbum.net/OB zadnjič se mi je pripetilo sledeče: naša hiša je potrebovala nova xyzn vrata, pa smo prvo ponudbo, z vsemi željenimi dodatki, našli na vzhodu naše lepe: cena pride 350 EUR, gospa. v redu. pa mi garantirate, da izponjujejo vse naše zahteve? za to vam garantira abc podjetje, tako ali tako jih oni proizvajajo.  aha. hvala za informacije, bomo v stiku. in kličemo na abc, oglasi se zdolgočasena prodajalka, povem ji tole: dober dan, tapata pri telefonu, pri vas baje prodajate tudi xyzn vrata, kajne?  da, gospa. koliko pa pridejo take in take dimenzije? okoli 500 EUR. aha. tapata mi je rekel, da prodaja vaša vrata in cena pri njem je 350 EUR. ja, ne vem. pri nas je 500 EUR. ja, pa ni to malo čudno, da so pri posredniku toliko cenejša? ja to jaz ne vem. pri nas so toliko.  aha, pa enaka? ja, enaka. (že vznemirjeno) poglejte, pri meni v ceniku piše toliko in takšna je cena!! jaz jih ne morem po drugi ceni prodajati.  ja, v red...

naša soseda nam zbuja sp(k)omine

Slika
ali povestica* za atija in mami * povestica - te je meni v otroški dobi vedno govoril oče. nikoli ni bral pravljic, vedno je povedal povestico. običajno o nedeljskem izletu v gore, na planino ali v dolino. imamo simpatično sosedo, anino po imenu, v stari fužini jo vsi poznajo pod imenom hruškarca , saj ima na svojem vrtu čudovite visokodebelne hruške. anina pozna veliko sveta. lansko leto sta jo obiskala dva sanfrančiškana, letos prideta v bohinj silvestrovat. in ta 2 vesta, ravno tako pa tudi anina, da je nama san francisco in bližnja okolica jako pri srcu. tako nam je bilo ponujeno, da lahko novo leto 2012 preživimo v njuni hiši v san franciscu... aaaah.... po vseh kalkulacijah in predvidenih situacijah je bil odgovor, predvsem na željo naše vide (za letos) sicer ne, a v prihodnosti bomo priložnosti zgrabili. kljub temu sva mali vidi na nedeljski večer povedala povestico o daljni deželi sanfranciscolandiji : iz malih alpskih vasic, tam ob vznožju očaka, kjer so hiške tako stisnjene, ...