neskončno iskanje II

ne vrtičkanje. vrtičkovanje. ker z malimi drobiži je vrtičkanje even more fun . in bolj sproščujoče. vir naša velika bjuti ima letos prvič svoj lastni košček vrta. dejansko zaenkrat edini košček, ki je - poleg tople grede - resno obdelan. sicer nisva neka blazna ljubitelja zelenjavnih in jagodnih užitkov na vrtu, a vseeno sveto prepričana, da vrt mora biti. zaradi dobrot, zaradi veselja, zaradi otrok. vir danes smo k vijolici in 5 - 2bramor = 3 glavicam solate dodali še začimbe. teh menda bramor ne mara, vsaj v preteklih letih mu niso ugajale. celo popoldne je ponosno ponavljala, da ima sedaj še rožmarin, baziliko in materino nekaj-slično-dušico . rahljala in kopala je s kopulco . ni ji bilo jasno, zakaj lopate v tistem kvadratku res ne more uporabljati. zalivanje je pa itak nadzemski - nikoli končani užitek. sadik blitve dejansko niti opazila ni, resda so majhne. ko so bile sadike oz grmički dobro zaliti, je sledilo ključno vprašanje za tistih 100x100 cm vrtička: ...

ja, v zasavje smo šli. na izlet :) v bohinju vesoljskih ladij ni kaj prida, tako da monstrumi kot lafarge, papirnica radeče, premogovnik zagorje, predvsem pa dimnik TE trbovlje vzbudijo neke neznane občutke. železniška postaja zidani most pa obudi neke davne srednješolske in univerzitetne spomine. z vlakom na vzhod ali pa na jug. preko ali do budimpešte, skozi ali do zagreba. nagradno vprašanje. savski most v katerem mestu že?   OB photo a zasavje ni samo to. je mnogo več. naš itinerar je vseboval štiri stvari: a) kosilo ob reki savi. iz bohinja do zasavja ni blizu. štartali smo ob 10h. prihod na cilj je torej prvo zahteval obrok za mala želodčka. b) učno pot savus - radeče - ob reki savi (kakopak), s poudarkom na parku dvor. c) malico na največjem kostanju v sloveniji. d) večerjo v planinski koči na kumu. hm. kot da smo samo jedli, kajne? no ja, malo smo se še vozili.*  delček dela v delu prepovedanega mesta orjaška jelka   OB photo v radeč...

koroška narodna, čudovito doneča. zapisal franc leder - lesičjak . harmonijo dodal luka kramolc. tukaj zapel oktet gallus.  je ta človek na svet rojen, hitro čul za reve svoje. revež čisto nag, revež čisto bos, sam pomagat si ni kos. oj oj joče se na moč,  kliče mater na pomoč. mati sliši, ta jok mili, deteta se hitro usmili. pridte babice, povijte ga v pleničice, to novorojeno detece. oj oj joče se na moč,  kliče mater na pomoč. mvado dete lepo zavito, hitro h krstu nesejo. pregledajo svetnikov vrsto, kak mvadenču ime bo. mvadič vidi prvič firmament, prejme sveti zakrament. naj bo fantič al deklina, botri grejo na en gvaž vina. obhajajo veselo tisti dan, ko je nastopil nov kristjan. mežnar tud, pride na en gvaž, fajmošter za njim počas. za poslušanje priporočam, da se virtualno prestavite v leto 1850. na podeželje, v domačo vas. lahko pa tudi na koroško. v globasnico, sele,.. nekam v nedeljsko jutro, kjer se...

je naslov knjige , izdane pri založbi sidarta in danes predstavljene v knjižnici otona župančiča v ljubljani. zaradi že omenjenih 50% bolniške sva si z vido privoščili potep do prestolnice in ga zaključili na prijetnem dogodku, kjer sta z moderatorko o tej knjigi  - poleg dveh drugih - kramljali avtorica ilustracij jelka godec schmidt in urednica irena cerar .   obe sta kar nekako povezani s TNPjem oz z mojo službo na TNPju. zato tudi obisk dogodka. ilustratorki, tudi lastnici vikenda v ukancu, je bohinj zelo pri srcu. z ireno, sicer tudi urednico revije national geographic junior in pravljičarko, pa je TNP v lanskem letu sodeloval pri likovnem natečaju NGJ, pripravil NGJ dan na pokljuki, spisali pa smo tudi prispevek za revijo oz povabilo k obisku narodnega parka, temelječega na povedkah julijskih alp.   s pastirsko palico navkreber... OB photo ni naključje, da sta obe ljubiteljici pravljic. o njih govorita z žarom in strastjo. preko bohinjske ljubit...

glede slapu in presihanja. tole je uradna razlaga TDja (nisem firbcala jaz). ni me ravno zadovoljila, a razlog je najbrž res v manjku vode: lani je savica tekla skozi celo poletje, ker je bilo deževno vreme. leta 2013 pa je presahnila v mesecu avgustu zaradi vročine in posledično suše. normalno pa je, da presahne v zimskem času, če je prava zima z veliko snega in nizkimi temperaturami v gorah. to je ponavadi od konca decembra do marca, ko se sneg v hribih začne taliti in je slap zopet poln vode. zadnji mesec ni bil ravno blazno mrzel. saj je že vse zeleno, regrat že rumeni, celo sliva na našem vrtu (fužnarskem, zelo mrzla jutra)  pospešeno cveti. je pa sicer res, da je tudi jezero (kar je posledica tudi pritoka savica) relativno švohotno.  no ja. kot bi rekla jera: v življenju so še hujše stvari kot zvit gleženj :) bojda nek skandinavski citat, res uporaben. drugače so pa ti dnevi tako fajn, da smo - vsaj zdravih 50% naše družine - vseskozi zunaj. danes sva z vido ...

kar pogrešam v detinski dobi potomcev, je predvsem čas zase - kako izvirno, kajne - med drugim tudi čas za branje. vseeno mi kdaj uspe prebrati kak članek, kolumno. prebrati knjigo je v tem času že huda osebna zmaga. no, beremo vseeno veliko. dejansko zelo veliko. tako zelo, da vida že sama improvizirano bere različno literaturo. s poudarki in vsebinskimi preobrati. dora je pa dobesedno knjigožerka. dotične knjige si jo bodo zapomnile za večno. če imate čas in če radi berete provokativne kolumne - pa ni nujno, da se z njimi strinjate - vam pa priporočam tole .  miha mazzini. slovenski (med drugim) pisatelj, priznan tudi na tujem. je neposreden, oster in zelo berljiv. na siolu ga berem kar redno. njegovo pisanje sem šerala že na starem blogu. tale zgornja o šeriatskem me je nasmejala do solz. vsaj v prvem delu. sporočilo drugega oz celotne objave mi pa tudi ni tako neznano. odlomek: "Čakajte malo," mi ni šlo v račun, "Al Kaida je leta 1998 razstrelila amerišk...

hjam . didi in dorči imata nov krog vročine. didi ga je zaključila predvčerajšnjim, dorči pa trenutno fajta viruse. energična kot je, jih fajta dobro oz zelo dobro. posledično mora iti na zrak vsaj didi. in greva popoldne, ko pridejo domov oče, da prevzamejo krmilo našega gospodinjstva. včeraj sva tako doživeli (vsaj jaz) konkretno in včeraj opisano motnjo na peči. danes sva šli do slapu savica. pot ima, tako kot včerajšnja na peč, takisto odlično zavetje pred severnikom. ko prestopiva tistih 536, 574 ali 528 stopnic - nekdanja vodniška kariera, točne številke se žal ne spomnim - pa zagledava TOLE:   moja motorola slapu ni bilo! razen tistega majhnega, stranskega curka.  uf.  tja gor sem gnala ogromno avtobusov. res ogromno. pa se česa takšnega ne spomnim. v hudi poletni suši voda je padala tja dol . droban slapek, a je bil.  tole danes pa res, svašta .  potem začnem razmišljat. kako? saj se sneg pri +10 ja topi. nič jasno. kje je voda? ...

tole je v ZDA stalnica. v državah kalifornija, kolorado, utah, arizona, nevada zagotovo... obcestni znak, postavljen lahko kjerkoli: podeželje, avtocesta, narodni parki, anywhere. vir in veste kaj, smeti res NI. v naši državi bi pa verjetno takoj organizirali demonstracije, vložili tožbe, zahtevali presoje proti tako visokim kaznim... v osnovi me smeti ne razkurijo tako zelo. ampak tole včeraj je pa izbilo sodu dno.  višek. ...jail time....

ali mtmdmbtmtmdmbtmtmdmbtmtmdmbt!!!! ko že dostikrat pišem o tem, kako je bohinj oh in sploh in krasen za sprehajat in pohajat in planinarit, bom danes še eno o manj prijetni plati turističnih krajev oz krajev, ki jih obiskujejo turisti in turisti nekulturni packi. moja motorola res smo veliko zunaj. praskamo po kamenčkih, vonjamo trobentice, lovimo veter, nabiramo sončne žarke. in kar solidno planinarimo. vido redno ženemo na (blažje) vzpetinice oz je niti ni treba gnati - tovrstni izzivi so ji v veselje. takisto boštjanu in meni, menda bodo tudi dori.   moja motorola moja motorola danes sva šli na peč. idealna po dolžini oz času hoje, relativni nadmorski višini, strukturi poti, razgledih in idealna za dni, kadar brije severnik. brcajoč listje in kamenčke, gledajoč jezero in triglav, cukajoč smreke in bukve ter iščoč markacije in znanilke pomladi prideva na vrh. na res čudovito razgledno točko, eno najbolj znanih v bohinju. še preden sedeva na cilj t...

v stari fužini mi je všeč. relativno mirno, veliko zelene barve, možnosti za aktivnosti, pa povečini prijazni ljudje. v bohinju  OB photo po službeni dolžnosti sem nekega dne spoznala tudi našega predsednika ks, g. pavla zalokarja. super predsednik, za staro fužino mu je res mar. dostikrat imava tudi izvenslužbene debate, zadnjič me je ena nasmejala do solz. dejstvo je, da domačini, ki živijo blizu gora, običajno ne zahajajo v gore iz užitka. predvsem starejši ne. izguba časa... zelo razumljivo, če upoštevate, da jim je gozd in gorski svet dajal (nekaterim še daje) trdo pridelan kruh. med takšen, trd kruh, sodi tudi delo na planinah. mmm, kakšno pudingasto mleko bo tole...  OB photo ne bom pametovala o planšarjih in majericah, rajši eno zabavno. povedal jo je pavel. ena dve tji hiške, bi rekla didi  OB photo že 47 let me ni bilo v planini (pavel je v zlatih 50., op. a.). kot mulcu so se mi planine zagravžale. običajno smo bili otroci gor med sa...

tale objava je popolnoma spontana. mojstrovine so izbrane po trenutnem navdihu, izvedbe najdene naključno po googlu. zato se globoko opravičujem, če sem kakšno zimzeleno (velikonočno) klasiko pozabila. za današnji praznik. slušalke na glavo, otroke za dve uri na off, pa uživat... pri nadzemskih dogajanjih.. OB photo naneslo je v zgodovini tako, da so prenekateri izmed največjih skladateljev svetovnega formata svoj navdih našli v veri (mogoče tudi v Cerkvi, a bolj verjetno v veri). ludwig van beethoven. fantastično delo missa solemnis v D duru, še posebej del agnus dei , je v prvem delu srce-parajoč, a v drugem delu pride do izraza velikonočna radost. priporočam v poslušanje. je skladba, ki ti nehote odstira globine in višine vzporednih svetov velike noči. za razliko od r'n'r in bolj hard razpoloženega beethovna je božji ljubljenec - amadeus , wolfgang mozart svoj optimizem vrhunsko prelival v note. v tej aleluji, iz exultate jubilate sicer mogočnosti velike noči ...

je prišla k nam nekje decembra. nismo je bili ravno veseli. ampak, ker smo vljudni, smo jo prijazno sprejeli. prišla je, ker je vidin jeziček nekam predolg . in zato relativno neokreten oz flegmatičen. verjetno posledica decembra 2011 , janurja 2012 , pa še februarja 2012 ... generalni gospodj e medicinci so po večini le še zgodovina - z izjemo gospe razvojne . gospa logopedija pa že sodi v razred luksuznih, ne eksistenčnih življenjskih znanj. in ker živimo v luksuzni državi, je za nas seveda eksistenčnega pomena. zato jo obravnavamo nadvse resno.  vir običajno vprašanje staršev, ki imajo izkušnjo z logopedijo, izgleda takole: kateri glas vas pa matra ? črke pišemo, glasove izgovarjamo.  nas so ob začetku terapij matrali : l, n, d, t. do klasičnih c, s, z, č, š, ž, r še pridemo, baje. 11 glasov.  uf.  gospa logopedinja je bila na prvem obisku jako spodbudna : ja, velike težave bodo, težka bo, trajalo bo... ne vem, če je to ravno strokovno podpr...