v zadnjih mesecih je ljubica F sicer zapostavljena, na račun družinskih zadev. kljub temu bera ni zanemarljiva. ob lepih trenutkih v Naravi vzdihuje že mladi rod: mami, ane, kako je tukaj/tole/tam/danes lepo...
res je lepo. svet je lep. bohinj je lep.
v zgodnjih urah novega dne,
med vlažnimi mahovi,
na mrzlem zimskem soncu,
pred slepeče zelenimi bukvami,
ob abstraktno omedenih smrekah,
nekje nad meglicami bohinjskih juter.
a punce ga pogrešamo.
doma ga, po jutranjih potepanjih, čaka mmmmm zajtrk.
s tremi glasnimi, zahtevnimi in zaljubljenimi.
svet je res lep.
lep bo tudi, ko naju bosta punci tako zelo pogrešali in bo zajtrk čakal naju :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar