ko smo dopolnili 90 dni
moj cenjeni in nadvse dragi mož dela v turizmu. da je turizem fun&heavy vemo tisti, ki smo delali v turizmu. da ti turisti dajo mnogo energije, a istočasno 0 prostega časa v sezoni, je dejstvo.
2 prosta dneva na mesec, toliko da ju prespiš in se naspiš...
tako nekako je izpadel boštjanov avgust, do pred časa tudi september. no ja, z neko razliko. ni se naspal, običajno je nekje sredi noči, po vidini nočni malici, krenil navkreber in delal posnetkeposnetkeposnetke, zmrzoval in drgetal skupaj s soncem, nergal nad nepredviljivim in ne-ravno idealnim plesom oblakov ter zajtrkoval z mano, po vidinem dopoldanskem povratku v sanje..
in čas, da posnetki pridejo na blog, še ni napočil... kljub vztrajnemu priganjanju (žene vemo, kako se temu streže...) jih še ni...zato tudi objave še nekje dremajo...
da nas, na redkih objavah, zasujem s pepelom...
mati te dni uživa. hči je, po dopolnjenem tretjem mesecu, napeljana na nov, svež, relativno predvidljiv sistem spanja, igranja, hranjenja, med tremi prednjači spanje. zato imam kar naenkrat dovolj časa za zajtrkovanje, kuhanje kosila, obešanje in zlaganje perila, zalivanje balkonskega cvetja, kopanje v jezeru (!!), pletje vrta (!!!!) in za ostala drobna gospodinjsko-zabavna opravila. v bližnji prihodnosti se obetajo celo družbeno-koristne dejavnosti.
vida pa odkriva svet. še dobro, da ima ušesa, drugače bi usta lezla nekam nad tilnik in še kako koristno, da na vsake toliko časa pomežikne, saj očke delajo 100/uro. roke in noge so v pogonu ves čas budnega stanja, najljubši položaj pa je tisti, ki ponuja nekaj novega mali glavici.
v nedeljo bo krščena,
naj dogodek mine slovesno,
zvoka joka polno,
radosti sevajoče
in zvečer utrujenosti v nebo glasno vpijoče...
kot se za zdrave trimesečnike spodobi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar