torek, 24. maj 2011

john e. steinbeck o krivdi, smešni zablodi človeštva



med opravila zadnjih dni sodi tudi branje, branje, branje... raznobranje. mesečnikov, nosečnikov, predvsem pa romanov. med moje najljubše avtorje sodi john steinbeck.

obljubljena zahodna obala, big sur, kalifornija
nekje blizu sta monterey in pacific grove

mi2 imavsvojih delih redno opisuje dogajanje 1/2 20. stoletja zahodnih držav zda, predvsem kalifornije. posebej ljubo mu je dogajanje domačega obalnega mesteca pacific grove, blizu montereya, tam nekje južno od san francisca. za spoznavanje z njim pa priporočam sago vzhodno od raja - east of eden - o seljenju američanov osrednjega dela, predvsem okiejev, iz oklahome, na zeleni, rodovitni zahod, v obljubljeno golden state. prebereš na mah.

ghost town rhyolite, nevada
nekje na poti na zeleni zahod

marsikateri ljubitelj zahtevne literature lahko poreče, da je prelahkoten. pa ni. njegova rdeča nit je zavijanje pereče socialne problematike v simpatičen, daleč-od-britja-norcev humor. njegova umetnost je, kako fantastično, prisrčno, mu to uspe.

jezero tahoe, kalifornija-nevada

slabe volje preberite cankarja. slabe volje boste še en teden.
slabe volje preberite steinbecka. na tretji, peti, sedemnajsti strani se boste nasmehnili in ponovno prebrali odstavek. 

v maju ljubkujem njegovo sladki četrtek. dogajanje je postavljeno na ulico ribjih konzerv - cannery row, pacific grove, kjer je izdelovanje na novoizumljenih ribjih konzerv glavni posel tako velegospodov (ki jih ne omenja), kot malih rib, katerih življenje se razpreda na tistih 200 m ulice raznovrstnih fenomenov.. osrednja zvezda je doc, z doktoratom iz biologije morskih mehkužcev, ki, dokler ne spozna suzy, živi za lovljenje meduz, njih proučevanje in prodajanje univerzi san francisca. sosed zahodnega biološkega laboratorija je bordel medvedja zastava (medved je simbol kalifornije), ki ga vodi favna, nekdanja misijonarka. preimenovana iz flore, favna se po njenem mnenju sliši lepše. nasproti stoji krčma, katere lastnica je obilna ida. lokalno general store, z zalogo viskija, pa vodi z vsemi žavbami namazan mehičan jožef in marija rivas. najbolj gosto naseljena koliba (poleg bordela) je hotel palace, v katerem živi ekipa vapotov.

in med temi posebneži, ki jih vodi mack, izstopa hazel. enostaven, preprost fant, ki mu je favna astrološko napovedala, da bo nekoč predsednik ZDA. kako premamiti prerokbo in ne-postati predsednik, mu je glavni izziv... v poglavju o krivdi ga mojstrsko duhovito opiše..
ni dvoma, da sodi krivda med najbolj pokvarjene, najbolj smešne, najbolj boleče zablode, kar jih je izrodil človeški um......je mar krivda nezavedni človekov krik, ki hoče sredi naše ledene gluhote opozoriti nase, ali je to najbolj prefinjena oblika užitka, ki si ga zadajamo z bolečino?....hazelu človek zlepa ne bi prisodil, da je zmožen občutiti sladkosti in bolečine krivde. krivda je zasebna zabava, hazel pa ni bil niti toliko pri sebi, da bi se ji lahko prepustil. življenje je gledal, kakor gleda majhen otrok vlak, kadar pelje mimo, odprtih ust, s sunkovitim in glasnim dihanjem, zadovoljen, presenečen in nekoliko zmeden.... poboljševalnica, v kateri sta izprijenost in pregreha naravnost doma, ni pustila na hazelu nič več posledic kot četrti razred nižje gimnazije - torej nobene. iz nje je prišel tako nedolžen, kot je bil v tistem trenutku, ko so ga vtaknili noter. hazel je bil preveč brezbrižen, da bi mogel biti hudoben. nasploh je vprašanje, kaj bi bilo z njim, če mack in fantje in doc ne bi bili njegovi prijatelji. po hazelovem prepričanju je bil mack najpopolnejši človek pod soncem, doc - doc pa po njegovem tako ali tako že ni bil več človek. včasih je molil k docu...


priporočam nadaljevanje..o tistih 200 m, ki jih z domišljijo najdete skorajda na vsaki ulici mest, vasi tega sveta in o tem, kako se lotiti problema nočem-biti predsednik in kako je včasih nemogoče ne-ubogati preroka...kako o twm john steinbeck.

petek, 20. maj 2011

zeleni bohinj in festival cvetja 2011

ogledalce, ogledalce na vodi povej,
katera zelena najlepša v deželi je tej...

zelena barva, toplo sonce in pisani travniki v mesecu maju so čudovita paša za čute. za tiste čute, vajene zelenih, toplih, cvetočih livad. sploh pa za tiste, ki morajo potovati na stotine kilometrov daleč, da jih vidijo. naravne, zeleno-pisane travnike, senožeta. 

sem mislil snočkaj v vas iti, je b'la meglica u jezeri...
(koroška narodna)

težko je tistim, ki jih imajo za nekaj vsakoletnega, običajnega, samoumevnega, dopovedati, da to je posebnost. da to ni zgolj še nekaj podobnega, nekaj takega, kot hiša, avto, karkoli, kar je lahko enako zgrajeno, narejeno, izdelano tukaj, tam, drugod, povsod.

mmmjam, klorofil
 
v bohinju so pred leti prišli na idejo festivala cvetja. skepsa, po besedah klemena, je bila takojšnja: a bejž bejž, travnike boš prodajal? brezveze.... to je pa ja povsod. a ideja ni bila od muh. festival je vsako leto starejši, letos že mali, nadobudni petletnik. nekoč bo, upajmo, dosegel polnoletnost. vsako leto za izkušnjo bogatejši.

lahko pridete, ga obiščete, se podate na izlet... več o programu najdete tukaj .

lahko pa v bohinj pridete kar tako, brez vnaprej načrtovanega podajanja med zelenje. pridete na izlet. v maju je lepo.. ob jezeru, na pršivcu, v ukancu, v zelenem.

neravno spomladanski, 
a vseeno zanimiv pogled na izliv savice v jezero

četrtek, 19. maj 2011

korzika calista 02/11


da je bonifacio na južnem robu korzike? 
dobesedno! lučaj proč je sardinija..

bohinj je skozi leto običajno sončen, deževen, zasnežen, vetroven in nemalokrat tudi tisti pravi, prešernov temačni bohinj. megla, oblaki, gnijoče trave in zamazano listje. tak je lahko skozi celo zimo, če ni snega :P 

poleti ne hodiva na dopust. subjektivni razlog je boštjanova služba, objektivni razlog je pa ta, da je doma tako lepo, da se splača biti tukaj, kjerkoli v sloveniji.

poznojesenski ali zgodnjepomladanski bohinj ima svoj prešernov čar, a sčasoma ga imaš sčaranega dovolj. tako dovolj, da potrebuješ sončno injekcijo. če se le da, ob morskih valovih. tako je padla letošnja februarska korzika. za dan kulture in za obletnico poroke. 

stari grki so jo imenovali calista. lepa.

zahodna obala, nekje med ajacciom in calvijem
blizu naravnega rezervata la scandola

zgodnja zgodnja pomlad je obljubljala znosne temperature (15), prijetno klimo in predvsem obilico sonca.. v maju zna biti topleje, primerneje, a kaj, ko s takšnim trebuhom kam daleč niti ne moreš...

vseeno, če razmišljate o njej, jo priporočam za poletje. z avtom do livorna (cca 7h), s trajektom do bastie (cca 4h), potem pa po ovinkih korziške azurne obale. z avtom ali peš, oboje je doživetje...


od morja do hiše, vsak dan dvakrat, točno 631 stopnic, 
bi rekla gospa bonifacio

pozitivke:
  • azurna obala
  • vrhovi čez 2500 skorajda tik ob obali
  • mediteransko rastje
  • soncesoncesonce

presenečenke:
  • relativno zelo velik otok
  • jezik korzičanov se je začel zapisovati pred cca 100 leti
  • ne samo napoleon, tudi krištof kolumb naj bi bil s korzike
  • dober šoping
 zabavke:
  • če pri nas vidite ovco na manjši cesti v manjši dolini je to redkost. na korziki, velika živina sredi noči na glavni cesti, je praksa.
  • če pri nas vidiš turističnega delavca, ki ne zna angleško, je to redkost. na korziki ni. če pa pride do krizne situacije, se vsi nenadoma spomnijo angleščine. to je praksa.
  • milanski špageti so v moji kuhinji znani kot špageti z omako iz šunke, paradižnika, graha. na korziki je to dunajski zrezek s špageti in paradižnikovo omako. yeak! 
pozabljenke:
  • navite cene
  • relativno slabo hrano
  • francoze :/
calista ni bila ravno popolnoma po najinem okusu. je pa vseeno lepa. z lepim imenom, primernim za punčko :)

les calanques, zahodna obala.


sreda, 18. maj 2011

ponovno na sceni?

čakali smo ga/jo pozimi, čakamo ga/jo v maju, 
naj vzide sončna zvezdica...

OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/



 
skorajda ob letu osorej je bila napisana zadnja objava. za ponoven vstop v bloggiranje je bilo ornk treba napet možgane.. jaz malo kriva, več kriva slaba net povezava... še zdaj ni idealna, danes je velik približek temu, pa še časa imam doooovoooolj. kako lepa fraza :) 
uživam porodniški dopust, zaenkrat še v tišini, božansko je:

časa na pretek....
zajtrk, branje novic, do 10h
pregled vrta, zalivanje, božanje rožic, žgečkanje zelenjave in puljenje plevela, gledanje modrega neba do 14h
branje, poležavanje do 15h
kuhanje kosila do 16h
kosilo z bjem do 17h
poležavanje in crkljanje do 18h
sprehod, poslušanje zelenega meseca do 20h
ponovni pregled vrta, štetje mravelj, kramljanje s sosedi, s pticami, do 21h
branje, poležavanje, spanje do zjutraj :)

(dokončno) (že xnj54tič) urejanje otroške sobe - vsako uro vsaj par minut...

skoraj takole uživaško, približno, z nekaterimi odstopanji... še nekaj dni. 

potem bova vstopila v nov svet. nasvetov porodnic ne poslušam več, razen tistih optimističnih, berem pa knjigo modrost rojevanja (hvala maruša), ki porod (na tistih, bolj prijaznih straneh) opisuje kot nekaj magičnega, ekstatičnega. čudovitega. bomo delali na tem!!!

ne obljubim objave vsak dan, trud bo usmerjen vsaj tedensko - zelo zavisi od svetovne povezave in nenazadnje, v kratkem, od globoke povezave z detetom. naj nama bo podoben in z nama povezan - crkljanje in spanje sodita med tri najboljše stvari na svetu.