torek, 27. december 2011

december allergo pejt stran!

zdravniki pravijo desno,
paničarji pravijo levo,
da te pomirimo, pravijo tretji,
a najin glas pravi, do konca


a ni fino, ko človeka ena stvar tako prevzame, da jo dejansko naštudira dejansko čez noč.

recimo:

ko se zaljubiš in naštudiraš amavsemožno od tiste ene osebe

ko te prevzame en super dober komad in ga v tisti eni noči poslušaš milijonkrat

ko prebereš super dobro knjigo in imaš že naslednji dan celo kolekcijo tega avtorja na nočni omarici

ali pa,

a ni gozno,

ko tvoj otrok zboli, ko po neuspešnih obiskih pri zdravnikih nenazadnje sam ugotoviš, kaj mu fali, in to stvar naštudiraš v nulo.

to se je naredilo letošnjega decembra.

namreč. naš sonček je v začetku decembra že en mesec stagniral na teži, zadnja dva tedna celo izgubljal. vsi ostali znaki so bili običajni. razpoloženje, hranjenje, prebavljanje in izločanje.


v tem mesecu je vida do- in pre-živela preiskave, kakršnih sama nisem imela še nikoli:

UZ majhnih notranjih organčkov
EKG srčka
venski odvzem krvi
podroben pregled ostalih tekočin
infuzijo.

(mojih živcev, o ugibanju morebitnih rezultatov, ni potrebno posebej izpostavljati. še danes so skravžljani)

in
ko je vse pokazalo nulanulanula,
ko smo se vsi strinjali, da zgolj štrajka pri žlici (kar je sicer res)

in

ko je končno ena zdravnica rekla,
da se alergije lahko sprožijo naknadno,
po takih in takih dogodkih,
mi je pribilo,

da smo alergični.

pomagala mi je tale stran
k reševanju problema pomaga najmanjši simptomček, ni vse samo v diagnozi.

alergični smo na mleko in krompir (verjetno tudi korenje, mogoče pa še kaj drugega). vse se je kazalo skorajda samo na teži, kožni simptomi so bili pa skorajda zanemarljivi. pik nobenih.

tako da sedaj, za božič, jem:
polento
riž in testenine
kosmiče
jabolka, marmelado, kruh
in
super (beri domače) meso.

vida, tako se mi dozdeva, okreva oz. dobiva na teži. jutri imamo ponovno snidenje z bloody vaggy na jesenicah, ena izmed tehtnic je že celo poimenovana po vidi (vsak gramček šteje, tehtnica mora biti vedno ista).

upajmo na dodatnih vsaj 50 gramov!

skratka, naša letošnja božič in novo leto, tista prava, bosta, ko dosežemo 7 kilogramov.

upam, da najverjetneje januarja

sobota, 24. december 2011

božič 2011

ta mesec se je dogajalo preveč. 

nocojšnji večer je zato balzam na pike preteklih dni.

naj bosta božični večer in jutrišnji praznik balzam tudi za tebe!


ponedeljek, 12. december 2011

december '11 pa še kar brez snega

december 2010

enim sede.

na primer nama, da lahko z vozičkom rijeva po blatu. :P

na primer voznikom brez garaže in z dolgim dovozom (sf 212).

na primer cestarjem.

je pa lepo, če je sneg. lansko leto je december v sneg gledal takole:

še en december 2010

pade naj za božič. takrat bo svet še lepši. brez bolnic, brez pediatrov, brez skrbi.

nedelja, 4. december 2011

jutro po 4. decembru

the morning after


tih deževen dan zaprem oči, potujem daleč stran
čez pretekle dni narišem senco in že me več ni
kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja
kako vase potegne me čas, ki ne obstaja

kaj bi svet brez sanj
ko gre sreča tja v en dan?
kaj bi čas brez sanj
saj življenje bilo bi zaman

modro je nebo tam v daljavi sliši se zvon
v sapi jutranji še en revež za mano hiti
kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja
kako vase potegne me čas, ki ne obstaja

en x band

sreda, 30. november 2011

ko vida zapre oči

 vsaka zvezda na nebu zamiži 
(tako od eve šifrer oči)

zamiži,
zasanja zvezdice,
tam nekje na večer,
takrat mami,
po daljši pavzi,
zopet štrika.

za vido. ipak.

in zraven ob levih in desnih
razmišlja
kam plove svet.

****

zadnjič v nedeljo v tej oddaji

pa mi ni jasno:

zakaj se je, za t.i. humoristično pogovorno oddajo,
skoraj vedno iz nekoga potrebno delati norca?!?

zakaj ti zgoraj omenjeni ne dobijo niti vode (zgolj kljuko),
oddaja pa je "kuharska"?!?

ker pač niso trenutno "in"??

in take oddaje so in jih je še več in so "in".

zakaj za vraga je spoštovanje sogovornika in samokritična mera moderatorjeve samovšečnosti tako drugačna od tiste, ki jo narekuje osnovni bonton javnega nastopanja?

zakaj naj bi bila to inovativna kuharska oddaja, kakršne še ni bilo (???)

ne vem.

ampak meni odnos ni všeč, pa me imejte za konzervativno ramišljujočo mamo.

****

zato ob štrikanju, da se ne zmotim, raje kot v tv gledam in štejem zvezde s slemena.

in med svojima zvezdama zaspim sladko, ne glede na novodobne trende medijskih šovov.


še vseeno pa čez dan razmišljam...


 
da naša vida lahko zaspi  

torek, 22. november 2011

sončni listopad

šolska in obšolska mladina dejavno uživa bohinjsko jesen

letošnja jesen je novorojencem 2011 izredno naklonjena. takisto njihovim mamam. ko imajo prosti čas, pa tudi očetom.

vreme je zakon.

kljub občasni megli in oblačnosti in komajda omembe vrednim padavinam je pohajkovanje po soncu užitek. v bohinju ga je te dni dovolj. tako veliko, da marsikoga, ki ga srečaš na sprehodu pri jezeru, čez pol ure srečaš še v ribčevem lazu, pa čez pol ure še pri fužini, pa čez pol ure mogoče še pod studorom.

skratka, od 12h do 15h je najlepše biti zunaj in dihati, dihati, dihati.

še lepše je verjetno v višinah...prejšnji teden sem naredila prvi samostojni (dobesedno) skok na studor. kaaaakoooo je sedlo. končno malo švica, končno malo nabijanja, končno malo konkretnega miganja.

novembrsko kraljevsko otočje spodnjih bohinjskih
(z viševnika)

 potem pa nazaj na toplo k našemu cukru.

včeraj smo (upam, da že) preboleli manjši virus. brez vročine, zato pa dovolj bruhanja in malodane popolne imobilizacije (napram klasičnim živahnim razgibavanjem v montessori kotičku). po nasvetu zdravnice milene smo noč bolj prekrokali (mati), se sladkali z mlekom (dete) in se danes zbudili z nasmeškom in rdečimi lički.

vidi v boljše počutje in nama v globoko olajšanje.

kako je grozno, ko otrok (1.) zboli!!!

nedelja, 13. november 2011

kuhinja debele race

v naši knjižnici se med monografijami (in ne med kuharicami) nahaja tale knjiga


ker ima ekstra nenavadne recepte, ki burijo domišljijo in (zaenkrat) še ne sodijo v domačo kuhinjo.

ker ima čudovite fotografije.

ker je oblikovno in vsebinsko edinstvena knjiga, kaj šele kuharica.





šef, heston blumenthal, ima filozofijo (neskončnega) iskanja perfekcije.

***

oba rada kuhava. pred štedilnikom nemalokrat vlada gneča. oba rada jeva. enim se to bolj, drugim manj uspešno pozna. oba imava rada kulinariko. pa nedeljski bogžegnaj



z martinovo debelo raco!


.

petek, 11. november 2011

100. objava, vse najboljše, blog



danes, na dan 111111, 
je objavljena 100. objava bloga 
Neskončno iskanje.

ob tem pomembnem jubileju 
je blog dobil darilo, 
in sicer doživljenjsko virtualno partnerico,



kjer se vam v prenovljeni obliki
na ogled postavljajo 
Boštjanove mojstrovine

***
obilo užitka ob obisku!

kako (ne)narediti biznis ali prodajalna butnskala

kraška vrata

zadnjič se mi je pripetilo sledeče:

naša hiša je potrebovala nova xyzn vrata, pa smo prvo ponudbo, z vsemi željenimi dodatki, našli na vzhodu naše lepe:

cena pride 350 EUR, gospa.

v redu. pa mi garantirate, da izponjujejo vse naše zahteve?

za to vam garantira abc podjetje, tako ali tako jih oni proizvajajo. 

aha. hvala za informacije, bomo v stiku.


in kličemo na abc, oglasi se zdolgočasena prodajalka, povem ji tole:


dober dan, tapata pri telefonu, pri vas baje prodajate tudi xyzn vrata, kajne? 

da, gospa.

koliko pa pridejo take in take dimenzije?


okoli 500 EUR.


aha. tapata mi je rekel, da prodaja vaša vrata in cena pri njem je 350 EUR.


ja, ne vem. pri nas je 500 EUR.

ja, pa ni to malo čudno, da so pri posredniku toliko cenejša?

ja to jaz ne vem. pri nas so toliko. 

aha, pa enaka?


ja, enaka. (že vznemirjeno) poglejte, pri meni v ceniku piše toliko in takšna je cena!! jaz jih ne morem po drugi ceni prodajati.


 ja, v redu. saj razumemo, ampak vseeno je to malo čudno...


jaz vam ne morem pomagat. če želite, jih dobite po takšni ceni, druge nimamo.

v redu. hvala in nasvidenje.

nasvidenje.


primer dobre prakse? ne, hvala.
potem pa narod stoka, da je kriza...
če bi jaz imela podjetje, ki prodaja vrata, zagotovo ne bi imela takšnih prodajalk.

ponedeljek, 7. november 2011

naša soseda nam zbuja sp(k)omine

ali
povestica* za atija in mami

* povestica - te je meni v otroški dobi vedno govoril oče. nikoli ni bral pravljic, vedno je povedal povestico. običajno o nedeljskem izletu v gore, na planino ali v dolino.

imamo simpatično sosedo, anino po imenu, v stari fužini jo vsi poznajo pod imenom hruškarca, saj ima na svojem vrtu čudovite visokodebelne hruške. anina pozna veliko sveta. lansko leto sta jo obiskala dva sanfrančiškana, letos prideta v bohinj silvestrovat. in ta 2 vesta, ravno tako pa tudi anina, da je nama san francisco in bližnja okolica jako pri srcu.

tako nam je bilo ponujeno, da lahko novo leto 2012 preživimo v njuni hiši v san franciscu...

aaaah....

po vseh kalkulacijah in predvidenih situacijah je bil odgovor, predvsem na željo naše vide (za letos) sicer ne, a v prihodnosti bomo priložnosti zgrabili.

kljub temu sva mali vidi na nedeljski večer povedala povestico o daljni deželi sanfranciscolandiji:

iz malih alpskih vasic, tam ob vznožju očaka, kjer so hiške tako stisnjene, da vidiš k sosedu na kosilo,


z obale čudovitega jezera, obdanega z zelenjem,


smo skočili v mesto sv. frančiška, na živahno ulico,


se v soncu kopali zraven borovih dreves, na obali velikega modrega jezera,


pluli na ladji velikega modrega jezera,

 

pili mleko tistih rogatic, ki se pasejo na širnih zahodnih pašnikih, zacahnanih z velikimi hrasti,


se podili s kavboji po srebrno snežni deželi nevadi,


se vozili čez velike mostove tihega oceana,


iskali medvede v brezovih gozdovih



črne tovornjake barvali na zeleno


in za domov kupovali igrače v pravljičnem mestu travnikov,


kako je bilo lepo.... 


vse fotke so boštjanove, poskusno (z moje strani) obdelane v tiltshift aplikacijah. še boljši efekt dobite z namensko za-to narejenimi fotografijami. s prave perspektive in s pravo kompozicijo. priporočam!

ponedeljek, 31. oktober 2011

in to kakšna kostanjeva tržnica! in to kakšen šoping center!

te dni je vreme na strani sončnih jesenskih barv...
zato smo šli.
na jesensko založeno tržnico,
v jesensko pravljične trgovine,
polne sonca.

po tržnici kostanjev smo se sprehajali:

štiri sestrične, en (skriti) bratranec in ena teta/mami,
nabirali energijo tudi za ostale bratrance, ki so pridno študirali za kolokvije.

podbreška gmajna

na pokljuki smo pa mi3je po poizvedovanju in vohljanju obiskali parfumerijo smreka in butik macesen. s sodelavcem alešem, gorjušcem, sva po telefonu imela tale pogovor:

živjo! kako na gorjušah? imate kaj sonca? če ja, bi ga mi kupili kakšno uro ali dve.

živjo! z veseljem bi ga dal, pa ga ni nič, razprodano. je takšna megla, da do sosede ne vidim.

velja. potem gremo pa v šoping center rudno polje.

in smo šli.

sledimo soncu
in naše sonce v vozičku

res fajn dnevi, tale zaključek oktobra. jutri pa še en lep dan, o tem sem že pisala davnega 2009.








ponedeljek, 17. oktober 2011

james bond 08-08 šteje ovčice in išče krivca

1, 2, 3, 5, 11, 25 junij

oz. kdaj in zakaj dete ne/spi od 8h do 8h,
o tem mati razmišlja od 8h do 8h.


že pred leti mi je prijateljica petra h ob rojstvu prvorojenca matica razlagala tole:

saj veš, v prejšnjih časih sem za vikend redno spala po 12 ur. sedaj pa imam povprečje cca 6!! 

moje mnenje je bilo: to je skorajda kratenje človekovih pravic.

13, 17, 18, 19, 20, 29 julij

poznam zborovodkinjo, ki ob 4 otrokih rada reče:

že 7 let se nisem dostojno naspala.

še eno moje mnenje: še eno kratenje človekovih pravic.

5, 8, 9, 10, 22, 23 avgust

hjam, zdaj smo v tem zosu tudi mi :) da je zmeda popolna, sta pa krivi dve stvari.

prva je moja nezmožnost ugotovitve ključa, kdaj vida spi celo noč, kajti:

lahko je luna
               pa spi kot top
lahko je luna
               pa spi daleč od topa
lahko spimo veliko čez dan
              pa spi kot ubita
lahko spimo veliko čez dan
              pa spi daleč od kot ubita
lahko smo cel dan brihtni
              pa spi kot polh
lahko smo cel dan brihtni
              pa spi daleč od polha
lahko smo cel dan zunaj
              pa spi sladko sladko
lahko smo cel dan zunaj
              pa se na vsake toliko časa skupaj sladko smejimo
lahko jem(o) grah, svinjino, zelje IN fižol
              pa spi mirno mirno
lahko jem(o) grah, svinjino, zelje IN fižol
              pa ne spi, ker se trebušček zvija in šraufa
lahko imamo dan poln akcije
              pa spi zasluženi spanec
lahko imamo dan poln akcije
              pa potem razmišlja, zakaj ne spi zasluženega spanca?

jaz nekega urejenega zaporedja v naših nočeh ne vidim.

1, 10, 15, 16, 28 september 

druga krivda je pa, upoštevaje manjko spanca, bolj iracionalne narave:

ko najmlajši že ravno spijo več ali manj celo noč,
se pa mati zbujajo (verjetno iz gole navade),
in ne morejo sami sebe nazaj v sen zazibati.

kako potemtakem lahko od 4-mesečnika zahtevaš 0 ne-spanja??


grrr..

petek, 14. oktober 2011

za lepši dan

objavljeno v delu


 vir

Žižek med najvplivnejšimi v globalnem svetu umetnosti:
Revija Art Review je desetič objavila lestvico umetnostno najbolj vplivnih ljudi. Slavoj Žižek na 65. mestu. 

se ne poglabljam v njegove umotvore, ampak dopade se mi pa tale komentar:

...res je umetnost razumeti njegovo momljanje podprto z gestikupacijo pri iskanju uši...

:))))))))

sreda, 12. oktober 2011

"ljudje v nekaj moramo verjet/verovat.."

pravi moja sodelavka maja :)

nekateri verjamejo, da je svet črno-bel

tole bo politična objava. boštjan jih sicer ne odobrava, a situacija zahteva, besede hočejo ven.

nekaterim se zdi verovati v Boga popolnoma brezveze,
nekaterim se zdi v hribih švicat in gledat Naravo nepotrebno zapravljanje energije,
nekaterim se zdi romanje v Meko preč-metanje-denarja,
nekaterim se zdi kopanje v Gangesu na meji prebavljivega....

meni osebno se pa zdi, da romanje k odrešeniku jankoviću pretekli ponedeljek opoldne daleč presega vsa zgornja verovanja. in to verovanje v osebo. saj programa še nima. presega zgornja varovanja predvsem po banalnosti (da ne omenjam neokusnosti), ki je v zgoraj naštetih ne najdem. 

nekateri verjame/j/m/o, da je šport užitek


in venček oboževalcev? nekaterih intelektualcev?

deda kučan in stanovnik

babi kožuh novak

svetlana makarovič - vidi njene knjige v zgodnji detinski dobi ne privoščim. ženske, ki zaničuje in sovraži toliko stvari kot ona, ne želim v bližini našega sončka. ji pa že rajši berem pavčka ali župančiča :)

estradniki - mestni proračun za kulturo ni omejen, da ne omenjam bodočih potencialnih delovnih mest v kulturi

iztok čop in france bučar

mi pa ni jasno, zakaj. po vseh dvomljivih in sumljivih poslih družine janković.

poteza resetatorjev je zato še kako na mestu. tako zelo dobrodošla. 

gremo na volitve!!

obeta se nam pisana predvolilna jesen.

brez naslova, olje na platno, anina furness, stara fužina 213

sobota, 8. oktober 2011

morje

pa smo ga dočakali!
ujeli smo zadnje tople morske kapljice,
ulovili smo zadnje pripekajoče sonce.

barčica po morju plava
drevesa se priklanjajo

v umagu, v istrski vasici. drugače jako nobel zadeva, a izven glavne sezone zapuščena, poceni, še vedno dišeča po mediteranski smoli tam na obali.

uživali smo vsi:
boštjan za objektivom
vida v senci ogromnih, še nikoli prej videnih hrastov in borovcev
vida v iskanju novega in novega svetlikajočega se vala
jaz v vodi...

tudi izven poletja je obala lahko čudovita. sploh barve so fantastične. letos morje zagotovo še enkrat pade. nekje na zimo. enkrat takrat je bilo posneto tudi tole...

pred koprskim pristaniščem, decembra 2010
OB http://ob-photo.jalbum.net/OB

bilo je lepo, z eno izjemo. z lokalnim frei herr-om (res frajerjem, ni kaj) sva se okoli 23h spogledala iz oči v oči. jaz predoknom v spalnici, on pred oknom na vrtu.... svašta. mislim, da ni potrebno dodati, da sem skorajda celo noč prekrokala v varovanju vide in opreznem čakanju novih vsiljivcev.

nedelja, 25. september 2011

pohajkovanje v 3

ali
previjanje je mati iznajdljivosti
ali
kje smo menjali plenice 2011




vidina ritka je po mojem mnenju videla več sveta kot vida!

v arhiv previjanj gredo sledeče septembrske izkušnje:

najbolj razgledna: zraven dr. juliusa kugyja, z razgledom na jalovec in zadnjo trento

najbolj nujna: tik pred začetkom svete maše s krstom v zakristiji cerkve sv. Martina v Srednji vasi

najbolj zvezdniška: v gostilni kunstelj v radovljici, v neposredni bližini mize, kjer se je mastil drago jančar

najbolj simpatična: na otoku šobčevega bajerja, med račkami

najbolj praktična: na piknik mizi v lepeni

najbolj udobna: na divanu gostišča jazbec v/na idrskem

najbolj nevarna: na uskovniškem pašniku, ko nenadoma okoli smreke pridirjata dva razigrana bikca

kaj bo šele na morju!?

sobota, 24. september 2011

drevo vidinega življenja - otrok, mati, oče (3)

veselja kot listja

bomo zasadili letošnjo jesen. kolebamo med češnjo in jerebiko.

da bo ati sit in mami cela,
ptiči zadovoljni in gostje posladkani,
bomo med krte in čebele postavili obe.

postavili obe,
da bo leto 2011 dostojno pomnjeno,
kdaj smo prvič
previjali,
crkljali,
presneto manj spali
in se ob vragolijah v nedogled smejali.....

grem zdaj spat, sanjat piknik pod drevesom.

nove oblike življenja - otrok, mati, oče (2)

na začetku velikega

potem je pa še nekaj drugega. izkustvo ljubezni na nov način.

odnos otrok-mati, otrok-oče, mati-oče.

otrok - oče bom pustila ob strani. o tem lahko povprašate b-ja in ostale ponosne očije, atije, ...

otrok-mati oz. mati-otrok je nekaj supersoničnega. ne verjamem, da obstaja močnejša, trdnejša in dolgotrajnejša ljubezen, ki (bohnedaj) lahko meji že na prehudo ljubezen, kot je ljubezen matere do otroka. ko se je vida rodila, mi je postalo jasno, zakaj je za vsakega starša njegov otrok najlepši. ker enostavno je najlepši, najdragocenejši.

vsako jutro, ko se z malo palčico zbudiva, se zavem, da bom dan v največji možni meri posvetila njej.

in težko je verjeti, da imaš lahko drugega, tretjega, ... otroka tako rad, kot prvega, ker se mi že ta ljubezen zdi izven-zemeljska.

čeprav sem (vsaj enkrat na dan :)) še vedno kapitalno zatrapana v mojega soproga, je ljubezen do naše male bjuti drugačna.

predvsem je brez kakršnegakoli kompliciranja brezpogojna.

odnos žena-mož pa z otrokom dobi še en nov pomen - mati-oče. (zaenkrat) sva najpomembnejši osebi v vidinem življenju, z za naju (zaenkrat) najpomembnejšo nalogo na svetu - pomagati vidi odkrivati, spoznavati, doživljati, razumeti življenje.

še naša enkratna izkušnja - otrok, mati, oče (1)

še eno enkratno jutro

materinstvo te spremeni. nedvomno. spremeni te v močnejšo, bolj skrbno in bolj zrelo osebo. spremeni mater in očeta.
te dni (predvsem ponoči, ko naša full house spi, jaz imam pa prvo ornk dozo spanja mimo) se mi po glavi pretakajo misli, ki si zaslužijo objavo.

pred časom mi je jure pripovedoval sledeče:

z znancem sva govorila o otrocih, o potomcih. z ženo sta imela težave ob poskusu zanositve, zato sta se odločila za umetno oploditev. danes uživata dneve s prestolonaslednikom... in sta sledečega mnenja: ta najin otrok, eden in edini, nama je prinesel toliko veselja, kot nobena stvar, nobena oseba do sedaj. dobesedno smilijo se nama ljudje, ki si ne želijo otrok.

resnično. dokler nimaš svojih otrok, ne dojameš veličine te skrivnosti, tega čudeža, da se lahko imenuješ starš. da imaš nalogo vzgojiti ga v zadovoljnega zemljana, da imaš dolžnost njegovo življenje voditi v življenje odrasle, zrele osebe.

in tudi sama sem mnenja, da tisti, ki načrtno zavračajo idejo imeti otroka, zamujajo veliko. 
takisto tisti, ki idejo imeti otroka v življenje pripeljejo brez načrta, zamujajo - celo škodujejo, veliko.

Children are a gift from God to parents. There are both privileges and responsibilities resulting from this gift. Gen. 48:9; Psa. 127:3; Isa. 8:18

petek, 16. september 2011

zaposlen oče, prostega časa nekam polna mati, prazničen otrok, dobrodošla jesen 2011

ko smo dopolnili 90 dni

moj cenjeni in nadvse dragi mož dela v turizmu. da je turizem fun&heavy vemo tisti, ki smo delali v turizmu. da ti turisti dajo mnogo energije, a istočasno 0 prostega časa v sezoni, je dejstvo.

2 prosta dneva na mesec, toliko da ju prespiš in se naspiš...

tako nekako je izpadel boštjanov avgust, do pred časa tudi september. no ja, z neko razliko. ni se naspal, običajno je nekje sredi noči, po vidini nočni malici, krenil navkreber in delal posnetkeposnetkeposnetke, zmrzoval in drgetal skupaj s soncem, nergal nad nepredviljivim in ne-ravno idealnim plesom oblakov ter zajtrkoval z mano, po vidinem dopoldanskem povratku v sanje..

in čas, da posnetki pridejo na blog, še ni napočil... kljub vztrajnemu priganjanju (žene vemo, kako se temu streže...) jih še ni...zato tudi objave še nekje dremajo...  

da nas, na redkih objavah, zasujem s pepelom...

mati te dni uživa. hči je, po dopolnjenem tretjem mesecu, napeljana na nov, svež, relativno predvidljiv sistem spanja, igranja, hranjenja, med tremi prednjači spanje. zato imam kar naenkrat dovolj časa za zajtrkovanje, kuhanje kosila, obešanje in zlaganje perila, zalivanje balkonskega cvetja, kopanje v jezeru (!!), pletje vrta (!!!!) in za ostala drobna gospodinjsko-zabavna opravila. v bližnji prihodnosti se obetajo celo družbeno-koristne dejavnosti.

vida pa odkriva svet. še dobro, da ima ušesa, drugače bi usta lezla nekam nad tilnik in še kako koristno, da na vsake toliko časa pomežikne, saj očke delajo 100/uro. roke in noge so v pogonu ves čas budnega stanja, najljubši položaj pa je tisti, ki ponuja nekaj novega mali glavici. 

v nedeljo bo krščena, 
naj dogodek mine slovesno, 
zvoka joka polno, 
radosti sevajoče 
in zvečer utrujenosti v nebo glasno vpijoče... 
kot se za zdrave trimesečnike spodobi.

petek, 26. avgust 2011

voooodaaaaavoooodaaaa alias bohinjski fbi

voda v boštjanu ljubi obliki

v kozarcu, v jutranji megli, v jezeru, pod tušem, v vseh možnih pojavnih oblikah...v tej vročini vse "sede". 

voooodaaaa rečem vsakokrat vidi, medtem ko ožemam to-to-ta, ob previjanju njene ritke...

kajti, voooodaaaa ni daleč od viiiideeee :)

še posebej v teh dneh sem vztrajna, saj je žeja po vodi huda.
tako huda, da se ali namakamo v jezeru ali hladimo pod tušem ali jo zgolj klokotamo po grlu navzdol.

še posebej tale, ta zadnja, nas je v preteklih dneh nasmejala do solz. naslov zgodbice je fbi.




fbi

v bohinju je te dni vroče, žeja je velika, tako kot v ostali pravljični zeleni deželi.

in gremo mi3je zadnjič na sprehod.

na križišču glavne avenije starega kladiva in naše stranske ulice, tam ob mostnici, se ustavi avto s francosko registracijo. ven stopi možakar, razgleduje se naokoli, verjetno išče apartmaje.

pa pride en fužnar, model, z majico fbi, črnimi očali, črno kapo in v rokah drži liter vina. gre direkt do francoskega žabjaka in reče:  

parlevufronse?

oui, reče francoz, impresioniran nad znanjem francoščine in hkrati začuden, da ga nekdo (od fbi-ja) to sprašuje :).

in fužnar mu z gesto z roko pokaže, da potrebuje odpirač :))))))

francoz reče: no (verjetno v malo bolj vljudni obliki)

fužnar skomigne z rameni, reče merci, in odide v drugo smer, iskat srečo z odpiračem :)

fajn je videti., da humor deluje tudi, kadar je v bohinju 30° + a.