ponedeljek, 15. marec 2010

štirje geomorfološki v arizoni

so bili v zadnjih treh dneh.
antelope canyon, pri mestu page, arizona
horseshoe bend, na reki kolorado, pri mestu page, arizona
monument valley, arizona
canyon de chelly (prebere se baje d šej...je trajalo, da nam je kliknilo), arizona
vsi v rokah navajo naroda.

 arizona fairy dream

antelope canyon, že omenjen (un ta drah). američani takšne geomorfološke stvari imenujejo slot canyons. po naše bi jim rekli korita. ker so super ozka in definitivno večkrat globlja kot široka. imajo pa še eno super lastnost, večino časa so suha. ker so sredi puščave. tako lahko hodiš po dnu, pa ostaneš suh (no canyoning). kadar pa voda pride, to ni nujno, da veš (fenomen flash flood - voda pridere z območja, oddaljenjega lahko več milj - trenutni vihar, iznenada, in je dejansko smrtno nevarna. ker there is no easy way out...). no, tudi takrat ni canyoninga.. tale tukaj je sicer idealen. odličen za fotografiranje, fantastičen za opazovanje neverjetnih oblik, barv, plasti,... ki jih je voda izdolbla v relativno švohoten peščenjak.

 okoli in okoli in okoli

horseshoe bend je idealen za sedet na vrhu pečine, meditirat, brat knjigo in neskončno čakat na fotografa, da zaključi svoje delo :) pogled navzdol pade za več kot 300 metrov. kolorado tukaj naredi popoln meander, ki je tako idealno strateško zaščiten... baje do dol ne z ene ne z druge strani ne vodi nobena pot. sicer na vrhu pečin niti ne vidiš pod sabo, previs je grozen.. do obale prideš lahko edinole po reki. in uživaš ob pogledu navzgor. še en rajski konec za fotografe....krivdo nosi ponovno peščenjak. navajo sandstone... kot grand canyon...

 kot z blejskega gradu...

ta dva sta relativno skupaj. tako kot naslednja dva, izhodišče je bilo nekaj kot mesto - kayenta. 5 pump, 2 motela, 3 fast food restavracije, 10 potešuških psov, par ulic barak, in štiripasovna, ne preveč bizi, avtocesta.......

 divji zahod, končno

monument valley (national monument) je sveti kraj navajo indijancev. vsaj bil je. o njihovem odnosu do zemlje danes, vsaj večine (si upam rečt), je vprašljiv... nekaj je turizem, - na tako znanih točkah je vse bolj ali manj kot iz škatlice. na ostalih, izven tursitično-serijskih zadevah je bolj klavrno. nekaj je pa odnos..smeti ob cesti...brez pretiravanja, toliko jih jaz ob cesti še nisem videla...ne v ex-yu, ne v južni ameriki,....najbolj paf sva pa bila, ko sva ob cesti videvala mrhovino - konja, pse,..pa jato krokarjev na njih...

skratka, monument valley - john wayne v westernih, marlboro cigarete, klasični divji zahod. do leta 1930 super-unknown, potem pa je harry goulding, lokalni mešetar in recimo-da-ja zaveznik indijancev, kraj predstavil johnu fordu. da ga je sem privlekel iz hollywooda, ni bilo težko, saj je režiser baje že ob fotkah padel dol. in tako se je začelo. filmske-ekipe-westerni-kinematografi-očarani-gledalci-potencialni-turisti-turizem-v-razcvetu-danes.

in je kaj za videti....
ta super draga stvar se nazadnje ni izkazala za blazno drago, saj sva večino tistega, kar se splača videti, videla za 10$. kot klasična nedeljnika (bila je sicer sobota), iz avtomobila...malo okoli njega...malo okoli skal. drugod plačaš...

tudi tukaj peščenjak okoli ogromnih, skoraj legendarnih butte-ov, pa masivni kamen na vrhu njega (ki je ostal in preživel). v famozni razporeditvi. dolina, tista, ki je tako zelo slavna, ima en muddy, bumpy road loop, cca 30 km, ob kateri so posejane sem ter tja barake, pa na vsakem stopu je nekaj navajo folka, ki prodajajo razno-razno šaro. seveda moraš nekaj kupiti, saj se ti zasmilijo v dno denarnice...... da se mož potem zgraža, na čem žena zapravlja....

je pa pihalo v nulo, in nazadnje napihalo oblake črne ko noč... bilo je malo grozljivo, saj konstantna obvestila o peščenih viharjih in flash floodih naredijo svoje... svoje je naredilo tudi nebo.....
 
 grrrrr

canyon de chelly (national monument), ta pa je bil, vsaj za moje pojme, najbolj zlovešč - the long walk - tukaj so se dogajali veliki masakri nad indijanci, saj je bil tudi ta za njih svet kraj, za belce pa strateški, ker ga skozi celo leto napaj voda... po mnogih prelomljenih obljubah, podrtih pogodbah, so jih najprej del pobili, ostale pa od tukaj peš gnali v izgnanstvo... nekam do mehiške meje, v bosque redondo. cca 500 km. veliko jih je umrlo na poti, veliko jih je umrlo ob meji, zaradi komarjev, bolezni, močvirja...čez par let so jih spustili nazaj. po poti jih je spet veliko umrlo, nekaj pa se jih je vrnilo v kanjon. nekaj jih tu živi še danes... slikovita pokrajina, katere se pa losaš z veseljem...no yoke, bi rekel mehičan pancho, kelnar v eni izmed restavracij.... 

 nekdanja naselbina...pod noro steno...na dnu kanjona de chelly


toliko o arizoni...verjamem, da ste že siti najedanja o navajo gor-dol-levo-dol, če sem koga zamorila, se opravičujem...ampak kle je res mal tko kulturni šok, al neki. jutri greva v kolorado...poj pa nazaj k mormonom, v utah.

1 komentar:

  1. Me ni 2 dni, pa je že stu objav!
    Pol pa verjetno razlagaš Boštjanu: tole kr vidva kle so pa korita iz peščenjaka, ki jih je naredu veter, pa vmes so ostruški kalcita, k so nastal pod visokimi pristiski... (zeh, zeh :-)))
    lp
    alenka

    OdgovoriIzbriši