novembrsko nebo na jasno jutro


ko se sorica zbuja, miklavž pomežikne, 
ohladi piškote, zazeha, v svoji cerkvici zadrema 
je fotografom všečno, velikokrat fotogenično, sem pa tja, zelo.
zvestim asistentom, v ranem temnem jutru včasih tudi sostezosledcem je tudi povšeči. vzhod je šele nekje po sedmi, ni potrebno vstati skupaj s tistimi v moskvi. 

kljub temu boštjan v teh dneh večino podvigov opravi sam :P kriva je seveda moja služba.

tole sem prejšnji petek dobila na mail, nekje v času malice. definitivno moment, ki ti polepša že tako običajno lep petek.


nebo zlata,
morje mehkobe,
jutro nežnosti, 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

pesem od rojstva

severna obzorja

"ljudje v nekaj moramo verjet/verovat.."