neskončno iskanje II

v stari fužini mi je všeč. relativno mirno, veliko zelene barve, možnosti za aktivnosti, pa povečini prijazni ljudje. v bohinju  OB photo po službeni dolžnosti sem nekega dne spoznala tudi našega predsednika ks, g. pavla zalokarja. super predsednik, za staro fužino mu je res mar. dostikrat imava tudi izvenslužbene debate, zadnjič me je ena nasmejala do solz. dejstvo je, da domačini, ki živijo blizu gora, običajno ne zahajajo v gore iz užitka. predvsem starejši ne. izguba časa... zelo razumljivo, če upoštevate, da jim je gozd in gorski svet dajal (nekaterim še daje) trdo pridelan kruh. med takšen, trd kruh, sodi tudi delo na planinah. mmm, kakšno pudingasto mleko bo tole...  OB photo ne bom pametovala o planšarjih in majericah, rajši eno zabavno. povedal jo je pavel. ena dve tji hiške, bi rekla didi  OB photo že 47 let me ni bilo v planini (pavel je v zlatih 50., op. a.). kot mulcu so se mi planine zagravžale. običajno smo bili otroci gor med sa...

tale objava je popolnoma spontana. mojstrovine so izbrane po trenutnem navdihu, izvedbe najdene naključno po googlu. zato se globoko opravičujem, če sem kakšno zimzeleno (velikonočno) klasiko pozabila. za današnji praznik. slušalke na glavo, otroke za dve uri na off, pa uživat... pri nadzemskih dogajanjih.. OB photo naneslo je v zgodovini tako, da so prenekateri izmed največjih skladateljev svetovnega formata svoj navdih našli v veri (mogoče tudi v Cerkvi, a bolj verjetno v veri). ludwig van beethoven. fantastično delo missa solemnis v D duru, še posebej del agnus dei , je v prvem delu srce-parajoč, a v drugem delu pride do izraza velikonočna radost. priporočam v poslušanje. je skladba, ki ti nehote odstira globine in višine vzporednih svetov velike noči. za razliko od r'n'r in bolj hard razpoloženega beethovna je božji ljubljenec - amadeus , wolfgang mozart svoj optimizem vrhunsko prelival v note. v tej aleluji, iz exultate jubilate sicer mogočnosti velike noči ...

je prišla k nam nekje decembra. nismo je bili ravno veseli. ampak, ker smo vljudni, smo jo prijazno sprejeli. prišla je, ker je vidin jeziček nekam predolg . in zato relativno neokreten oz flegmatičen. verjetno posledica decembra 2011 , janurja 2012 , pa še februarja 2012 ... generalni gospodj e medicinci so po večini le še zgodovina - z izjemo gospe razvojne . gospa logopedija pa že sodi v razred luksuznih, ne eksistenčnih življenjskih znanj. in ker živimo v luksuzni državi, je za nas seveda eksistenčnega pomena. zato jo obravnavamo nadvse resno.  vir običajno vprašanje staršev, ki imajo izkušnjo z logopedijo, izgleda takole: kateri glas vas pa matra ? črke pišemo, glasove izgovarjamo.  nas so ob začetku terapij matrali : l, n, d, t. do klasičnih c, s, z, č, š, ž, r še pridemo, baje. 11 glasov.  uf.  gospa logopedinja je bila na prvem obisku jako spodbudna : ja, velike težave bodo, težka bo, trajalo bo... ne vem, če je to ravno strokovno podpr...

...se po (ponekod nedavnih) standardih spodobi: pomiti okna, omesti šporget in dimnik, zamenjati vsebino garderobnih omar, obiskati frizerja, začeti urejati vrt etc. in seveda barvati pirhe, (z)gnesti potico, skuhati mesne dobrote, izruvati hren. pa nesti dobrote k žegnju. in prisostvovati ostalim velikončnim obredom. predvsem pa, v tej dirki, sebe pripraviti na praznike.  ostalih vsakdanjih prilik, neprilik, zadreg in ne-bodi-ga-treba urgenc, sploh ne omenjam. zato me tudi v takšnih tednih vabijo vzporedni svetovi. vsaj za kratek čas in vsaj zavoljo praznika.  pet minut zase.. OB photo

pa lepo ga praznujmo :) mmmm, diši... OB photo

  the opinion which other people have of you is their problem, not yours.                                                                                                 elisabeth kübler-ross tam daleč, nekje, milina.. OB photo o mojem mnenju neke krasne vrste obstajanja po življenju sem nekoč že pisala.. večno aktualna tema. poguglajte tole (priznano) znanstvenico , preberite njeno knjigo - ena sama (v sicer različnih izdajah) je prevedena v slovenščino - ne boste ostali ravnodušni. nekateri izmed vas (na...

kako lepa stavka, kajne? tako pravi naša reprezentanca. in verjetno še katera druga. naša družina je že od pamtiveka začetka skokov obsedena z njimi. ko so se šele začeli v bohinju, ko so bili preseljeni v planico, ko sta bili v podbrezjah - ravno na gozdnem pobočju pred našo hišo -  zgrajeni dve skakalnici - 10- in 25- meterska. še danes starešina kozjek hrani in na ogled ponuja svoje oldtimerske elanove skakalne smuči v vrtni uti. moj brat, sicer hribolazec po duši, na polici hrani pokale, prejete v skokih. čez 10- metersko smo v podbrezjah odsmučale (priznam, bolj kot skakale) tudi punce. v mojem zgodnjem otroštvu sem prvič obiskala planico. kolikokrat smo šli tja družinsko, ne štejem več - na vitrancu nisem bila niti enkrat. pa pustite ob strani alkohol, netransparentne gradnje, politične zdrahe in druge minljive zadeve. planica je res kraljica. planica je fenomen. športni in družbeni. prizorišče z najlepšo kuliso na svetu. v albumih sta še vedno fotografiji in podpis...