neskončno iskanje II

zdravniki pravijo desno, paničarji pravijo levo, da te pomirimo, pravijo tretji, a najin glas pravi, do konca OBphoto a ni fino, ko človeka ena stvar tako prevzame, da jo dejansko naštudira dejansko čez noč. recimo: ko se zaljubiš in naštudiraš amavsemožno od tiste ene osebe ko te prevzame en super dober komad in ga v tisti eni noči poslušaš milijonkrat ko prebereš super dobro knjigo in imaš že naslednji dan celo kolekcijo tega avtorja na nočni omarici ali pa, a ni gozno, ko tvoj otrok zboli, ko po neuspešnih obiskih pri zdravnikih nenazadnje sam ugotoviš, kaj mu fali , in to stvar naštudiraš v nulo . to se je naredilo letošnjega decembra. namreč. naš sonček je v začetku decembra že en mesec stagniral na teži, zadnja dva tedna celo izgubljal. vsi ostali znaki so bili običajni. razpoloženje, hranjenje, prebavljanje in izločanje. v tem mesecu je vida do- in pre-živela preiskave, kakršnih sama nisem imela še nikoli: UZ majhnih notranjih organčkov EKG srčka venski odvzem krvi podroben pre...

ta mesec se je dogajalo preveč.  nocojšnji večer je zato balzam na pike preteklih dni. naj bosta božični večer in jutrišnji praznik balzam tudi za tebe!

december 2010 OBphoto enim sede. na primer nama, da lahko z vozičkom rijeva po blatu. :P na primer voznikom brez garaže in z dolgim dovozom (sf 212). na primer cestarjem. je pa lepo, če je sneg. lansko leto je december v sneg gledal takole: še en december 2010 OBphoto pade naj za božič. takrat bo svet še lepši. brez bolnic, brez pediatrov, brez skrbi.

  the morning after OBphoto tih deževen dan zaprem oči, potujem daleč stran čez pretekle dni narišem senco in že me več ni kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja kako vase potegne me čas, ki ne obstaja kaj bi svet brez sanj ko gre sreča tja v en dan? kaj bi čas brez sanj saj življenje bilo bi zaman modro je nebo tam v daljavi sliši se zvon v sapi jutranji še en revež za mano hiti kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja kako vase potegne me čas, ki ne obstaja en x band

 vsaka zvezda na nebu zamiži  (tako od eve šifrer oči) OBphoto zamiži, zasanja zvezdice, tam nekje na večer, takrat mami, po daljši pavzi, zopet štrika. za vido. ipak. in zraven ob levih in desnih razmišlja ,  kam plove svet. **** zadnjič v nedeljo v tej oddaji pa mi ni jasno: zakaj se je, za t.i. humoristično pogovorno oddajo, skoraj vedno iz nekoga potrebno delati norca?!? zakaj ti zgoraj omenjeni ne dobijo niti vode (zgolj kljuko), oddaja pa je "kuharska"?!? ker pač niso trenutno "in"?? in take oddaje so in jih je še več in so "in". zakaj za vraga je spoštovanje sogovornika in samokritična mera moderatorjeve samovšečnosti tako drugačna od tiste, ki jo narekuje osnovni bonton javnega nastopanja? zakaj naj bi bila to inovativna kuharska oddaja, kakršne še ni bilo (???) ne vem. ampak meni odnos ni všeč, pa me imejte za konzervativno ramišljujočo mamo. **** zato ob štrikanju, da se ne zmotim, raje kot v tv gledam in štejem zvezde s slemena. in med svojima...

šolska in obšolska mladina dejavno uživa bohinjsko jesen OBphoto letošnja jesen je novorojencem 2011 izredno naklonjena. takisto njihovim mamam. ko imajo prosti čas, pa tudi očetom. vreme je zakon. kljub občasni megli in oblačnosti in komajda omembe vrednim padavinam je pohajkovanje po soncu užitek. v bohinju ga je te dni dovolj. tako veliko, da marsikoga, ki ga srečaš na sprehodu pri jezeru, čez pol ure srečaš še v ribčevem lazu, pa čez pol ure še pri fužini, pa čez pol ure mogoče še pod studorom. skratka, od 12h do 15h je najlepše biti zunaj in dihati, dihati, dihati. še lepše je verjetno v višinah...prejšnji teden sem naredila prvi samostojni (dobesedno) skok na studor. kaaaakoooo je sedlo. končno malo švica , končno malo nabijanja , končno malo konkretnega miganja . novembrsko kraljevsko otočje spodnjih bohinjskih (z viševnika) OBphoto  potem pa nazaj na toplo k našemu cukru . včeraj smo (upam, da že) preboleli manjši virus. brez vročine, zato pa dovolj bruhanja in malodane po...

v naši knjižnici se med monografijami (in ne med kuharicami) nahaja tale knjiga ker ima ekstra nenavadne recepte, ki burijo domišljijo in (zaenkrat) še ne sodijo v domačo kuhinjo. ker ima čudovite fotografije. ker je oblikovno in vsebinsko edinstvena knjiga, kaj šele kuharica. šef, heston blumenthal , ima filozofijo (neskončnega) iskanja perfekcije. *** oba rada kuhava. pred štedilnikom nemalokrat vlada gneča. oba rada jeva. enim se to bolj, drugim manj uspešno pozna. oba imava rada kulinariko. pa nedeljski bogžegnaj z martinovo debelo raco! .