januarjevanja..

so vsako leto mistično početje. do konca meseca te več ali manj kljuva, kaj če bo tako celo leto?
takšno krasno vreme?
taka dobra hrana?
malo vneta ušesa?

in najbolj pereče:

časa pa malomalo?

moj (najin) prosti čas je še vedno (skoraj v celoti) namenjen Vidi.

ki veselo raziskuje krožnike,
ki rada raziskuje z rokami frej,
še vedno srfa, tokrat zgolj z dilo,
moli jeziček,
raziskuje svet,
in veliko spi...

se najdejo dnevi, ko mi zdravniško osebje pokvari teden.

se pa težko najdejo dnevi (a vendarle), ko mi ga služba :P

te dni je napeto...na vseh področjih službe.

vseeno, izziv 2013, brez onih minljivih sledov za trajne spomine (hvala 2864 in polona), je pa načrtovanje novega centra na Bledu.

once in a lifetime experience.

fotke so iz mittersilla (NP Visoke Ture, Solnograška, odprtje 2007), one iz drugih koncev sveta mrbit še enkrat najdem..
na bledu takšne megalomanije ne bo, vseeno pa dostojno TNPju in Gorenjski.

pa ga 'mamo

končno nabrali dovolj časa
in ga zlepili
pa naložili.

kratek, a vseeno impresiven.




in danes, jutri, cel teden, naj sneg pada, pada, za nove bele timelapse

v neskončno iskanje

lepega naj nas pelje 2013.
proč z navlako.

 jutro

ob photo

sedaj, ko smo trije, od tega en premajhen za daljše ture vštric držat,
moj mož v neskončnem iskanju lepega uživa v ranih bohinjskih urah,
za zaključek 2012 na soriški planini, njegovi skoraj najljubši.

njegova žena pa, tradicionalno na jutro novega leta, okoli skrivnostnega jezera. čarobno. sploh v jutranjih samotnih meglicah. kljub megli ti postane jasno, odkod prabohinjcu navdih za divjo jago in druge

 takšne strašnostrašne pravljice...

vseeno vsakič hitiva domov, crkljat našo malo pravljico, pa skupaj lovit fužnarske sončne žarke...

v 2013 velikokrat vsaj za hip v neskončno iskanje lepega. naj traja.