neskončno iskanje II

mojih staršev je bil najlepši dogodek meseca junija. junija 1962    bilo nas je veliko. verjamem, da sta uživala. junija 2012    tule pa moj kratek povzetek njunih prvih petdeset let: Ne poznam veliko bodočih ženinov, ki bi se za bodočo nevesto našvicali tako zelo, kot se je Kozjekov Janez, po domače Poštarjev, za Brenčičevo Maričko, lepotico iz fare sv. Martina pri Kranju. S kolesom, tistim danes popolnoma za v muzej starim Puchom iz Podbrezij, po luknjasti cesti do Kranjske Gore, po makadamu čez ravno tako, če ne še bolj kot danes, strm Vršič do Bovca, Kobarida, Nove Gorice, čez Kras vse do Istre in naprej do Pule. Tam se je, prelestna turistka, sprehajala po obali Jadrana. K sreči je znala slovensko, in še za večjo srečo je bila iz dve uri hoda ali pa 20 minut z avtobusom od Podbrezij oddaljenega Kranja. Če temu ne bi bilo tako, bi takratni oče Kozjek, s super vitko izklesano postavo, verjetno slovel kot Slovenec na francoskem touru, saj bi ga vsakotedensko kolesa...

je prispela včeraj, na doživljenjski delovni dopust. danes, po nočnem počitku, se je obnesla odlično. blaž in petra, hvala za priporočilo. priporočamo naprej. medtem, ko rumba dela, vi lahko ležite v senci in pustite, da vaš enoletnik leze na/z/po/čez vas gledate tv/štedilnik/gredice/ rumbo zaklenete vrata in greste v širni svet ali pa celo spite. in ne samo, da dela. po končanem delu se parkira v svojo posteljo in zaspi tudi ona.

kakšen center? bobath 1    OBphoto v tujini bi rekli bobath center, po mojem mnenju je bil odličen približek, zaradi lokacije idealen, po učinku fantastičen. predvsem pa po takšni ceni, da si ga lahko privoščiš. v angliji si ga ne bi mogli. v takšnem centru smo, po spletu okoliščin, preživeli pretekli teden. na obali jadrana, v pineti, v družbi zdravnice dr. veličković, ki je več kot zdravnica, 2 fizio- in 2 delovnih terapevtk, 11 nadobudnih dojenčkov - malčkov (8-24 mesecev) njihovih staršev, sorojencev in profesorice športne vzgoje. bilo je O D L I Č N O.   delovna je vidi kar všeč, saj rada dela!    OBphoto vida je imela dve terapiji na dan, pa vsaj eno kopel v morju neomejeno spanja - kadar ni bilo fizkulture na sporedu - pod mmmm omamno dišečimi pinijami in vsako pozno popoldne še skupne družbene aktivnosti. mladina - vsaj naša - je spala tako, kot doma nikoli. čez dan, kadar se je le dalo, ponoči pa od 8 - 8. potem pa auf in spet k marceli. morje, telova...

v času med janezom fržovarjem in jakobom so dnevi dolgi z namenom. kljub mrdavemu vremenu smo veliko zunaj. in zunaj se dogaja. vidola naš (sladki) enoletni punč z veseljem ribari med travo. išče zaplate prsti, ki se med prstki skorajda topi. brska za regratom, krmari med marjeticami. gleda za metuljčki, poka face na gugalnici. cmoka z marelicami, kot nalašč jih melje s tisto travico, listkom, cvetkom. gleda za kravjimi zvonci, mežika v oblake, z očmi požira mostnico, zmedeno gleda ko švigneta mimo šoja in kos. po laježu išče sosedino psičko luno, pa sosedinega mijavkeža harryja.. uživa pod tušem, obožuje povštre , lonce, ostale ovire na poti. brblja ko srečuje sanje, ko se zbudi, pa ni šans, da še kdo miži... koliko dela za enoletnico! vsak dan sočimo korenje jabolko za male s kumaro zelenjavo ostalo za velike  mati poleg časa z mojima melje sveže in kuha sladke sokove, melisa sladkor bezeg limona citronka kmalu mogoče še lipa? oče poleg časa z njegovima v malo frej momentih pr...