neskončno iskanje II

zdravniki pravijo desno, paničarji pravijo levo, da te pomirimo, pravijo tretji, a najin glas pravi, do konca OBphoto a ni fino, ko človeka ena stvar tako prevzame, da jo dejansko naštudira dejansko čez noč. recimo: ko se zaljubiš in naštudiraš amavsemožno od tiste ene osebe ko te prevzame en super dober komad in ga v tisti eni noči poslušaš milijonkrat ko prebereš super dobro knjigo in imaš že naslednji dan celo kolekcijo tega avtorja na nočni omarici ali pa, a ni gozno, ko tvoj otrok zboli, ko po neuspešnih obiskih pri zdravnikih nenazadnje sam ugotoviš, kaj mu fali , in to stvar naštudiraš v nulo . to se je naredilo letošnjega decembra. namreč. naš sonček je v začetku decembra že en mesec stagniral na teži, zadnja dva tedna celo izgubljal. vsi ostali znaki so bili običajni. razpoloženje, hranjenje, prebavljanje in izločanje. v tem mesecu je vida do- in pre-živela preiskave, kakršnih sama nisem imela še nikoli: UZ majhnih notranjih organčkov EKG srčka venski odvzem krvi podroben pre...

ta mesec se je dogajalo preveč.  nocojšnji večer je zato balzam na pike preteklih dni. naj bosta božični večer in jutrišnji praznik balzam tudi za tebe!

december 2010 OBphoto enim sede. na primer nama, da lahko z vozičkom rijeva po blatu. :P na primer voznikom brez garaže in z dolgim dovozom (sf 212). na primer cestarjem. je pa lepo, če je sneg. lansko leto je december v sneg gledal takole: še en december 2010 OBphoto pade naj za božič. takrat bo svet še lepši. brez bolnic, brez pediatrov, brez skrbi.

  the morning after OBphoto tih deževen dan zaprem oči, potujem daleč stran čez pretekle dni narišem senco in že me več ni kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja kako vase potegne me čas, ki ne obstaja kaj bi svet brez sanj ko gre sreča tja v en dan? kaj bi čas brez sanj saj življenje bilo bi zaman modro je nebo tam v daljavi sliši se zvon v sapi jutranji še en revež za mano hiti kako dobro se zlivam v ta svet, ki me omamlja kako vase potegne me čas, ki ne obstaja en x band