neskončno iskanje II

misty mountain morning time,  OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ nejc zaplotnik pravi, da je cilj pot. moja sodelavka jera trdi, da je življenje največje potovanje. podobnih misli je še veliko, niso nastale zaman. če se kdaj oziram nazaj, sem pa tja pomislim..kaj pa če bi šla na gimnazijo? bi bila geografija še vedno aktualna? kaj pa če bi me potegnilo v naravoslovje? in kje bi bila potem služba v hribih? pa služba turističnega vodenja? pa razlaganja zgodovine turških vpadov na 1000 in 1 način?  bi šla sploh kdaj tako daleč kot je južna amerika? in če ne bi bila tako zelo firbčna, bi šla tolikokrat? kje bi bilo sedaj moje super scottovo kolo če ne pri meni? pa kje bi bila gary fisher, če ne bi bilo boštjana?  kako fino, da se je našel čas za tisti super prvi zmenek.. nikoli me ni posebej močno povleklo v glasbo, čeprav jo obožujem. zahvala (resnično, zahvala) za to gre kozjekovi malo pollenobi in neugodnega počutja v bližini izobraževalnih ustanov....

je avtorica knjige d.v. scotty by mabel. v njej je zapisala tudi tole: H2O, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ po puščavi zmeraj potujeva dolgo, več ur, vidiva nikogar in nič, razen peska. več kot 150 milj ne srečava nikogar. ko zapustiš gost mestni promet je to pravi blagoslov. nekega dne, na eni izmed takšnih poti, se al ustavi in reče: tukaj sva. kje? v mestu. tukaj ne vidim ničesar, razen kolibe, tebe in mule. poglej tjale, kaj vidiš? vidim studenček, izvir, ravno tako debel kot tvoj prst. in ravno to bo dalo temu kraju mesto na zemljevidu. modri marmor,  http://en.wikipedia.org/wiki/Earth

je zapisal OB pod spodnjo fotko.  razlika med črno ovco, belo ovco in črno majico, OB    http://ob-photo.jalbum.net/OB/ hmmmm... v bistvu ima prav. za dodat je samo še tole: pa vodnice se rade držijo, četudi jo prvič vidijo. imajo nagon. bojijo se zveri, obožujejo pa planinske koze :)   na grebenu okoli možica na večer sončne avgustovske nedelje, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/

soteska, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ v pravljični deželi, imenovani vsinaj, so imeli po vsaki četrti košnji mrve tekmovanje za najlepšo besedo. da je bilo po košnji mrve, ni bilo naključje. dežela je bila tako visoko, da je bilo mrve v tistem rotu, blizu tistega gozdička, le nekaj. bila pa je nujno potrebna za živino. košnja je bila vedno v času dopusta, ki so ga vsinajci večinoma preživeli kar doma. če so hitro pokosili, so zadnje dni preživeli visoko v gorah, kjer so se dobro počutili, izogibali (vsaj ene vrste) visoki temperaturi in nabirali moči za dogodek štiriletja. nečimrnost jim ni bila ravno tuja... tekmovanje se je večini turistov zdelo več ali manj brez pomena, kar tako. kdor je v času cvetenja in odpadanja pred in po tekmovanju (običajno po naključju) prišel naokoli, prireditve niti opazil ni. veliko je bilo drugega dogajanja v okolici dežele, pri njih pa se na obisk turistov ni kaj veliko dalo. to je bila posebnost vsinajcev, katere se pa niti niso zavedali. naspr...

vse se plete proti 3glavu, OB http://ob-photo.jalbum.net/OB/ problem zgodnjega vstajanja je relativen. vstati ob šestih za službo je težko. vstati ob štirih za skok na bližnji hrib, lažje. še veliko lažje pa je, če je zunaj zvezdnato nebo. koštrunovec je manj znani vrh nad velim poljem, dosegljiv po skriti lovski stezici. ko šibaš z vodnikovega doma proti mišeljskemu prevalu, pod mišelj vrhom in mišelj koncem, blizu mišeljskega grebena , nad mišeljsko planino (vse imenovano po sv mihaelu, zavetniku (velskih) pastirjev), na levi zagledaš majhen, skoraj posušen kal. malo naprej, tam nekje pri blazinici triglavskih rož, blizu zadnjih letošnjih snežišč in skoraj na začetku vzpona proti mišeljskemu prevalu, na desni najdeš skrito stezico. slediš ji nekaj serpentin, ko prideš do razcepa. zagrabiš desno smer. potka se sumničavo, zdaj je, zdaj je ni, dviga proti razgledniku nad velim poljem. ko že misliš, da si pravi stezosledec, pa vendarle izgine. z razlogom. nad strmim travnikom, n...